bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)
/
Luke 18
Luke 18
Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)
← Chapter 17
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 19 →
1
Nekega dne je Jezus povedal učencem zgodbo, s katero jim je želel pojasniti, kako pomembno je neprestano moliti, vse dotlej dokler ne dobijo odgovor:
2
“V nekem mestu je živel brezbožen sodnik, ki se ni menil za ljudi.
3
Prav tako je bila tu žena, ki je vsak dan prihajala k njemu in moledovala: ‘Pomagaj mi doseči pravico v sporu z mojim nasprotnikom!’
4
[4-5] Toda pri njem je vedno znova naletela na gluha ušesa, dokler končno le ni izgubil potrpljenja. ‘Ne menim se niti za Boga niti za ljudi, toda vidim, da mi ta žena ne bo dala miru, dokler ji ne bom pomagal. Poskrbel bom, da bo dobila, kar želi, da me ne bo kar naprej vznemirjala.’ ”
6
Gospod je pripomnil: “Slišali ste, kaj je rekel krivični sodnik!
7
Ali mislite, da bo Bog zavrnil svoje otroke in jim ne bo pomagal, če ga dan in noč za nekaj prosijo?
8
Zagotavljam vam, da jim bo hitro odgovoril. Vprašanje pa je: ko se bom jaz, Mesija, vrnil, koliko ljudi bo imelo vero (in molilo)?”
9
Z neko prispodobo je Jezus želel spregovoriti ljudem, ki so mislili, da so pravični in so zviška gledali na druge:
10
“Dva moža, farizej in carinik, sta šla v tempelj, da bi molila.
11
Poln zaupanja vase je vstopil farizej in je molil: ‘Zahvaljujem se ti, Bog, da nisem tak, kakršni so drugi ljudje, posebno ne kot tale carinik. Nikoli nisem nikogar prevaral, nisem nezvest svoji ženi,
12
postim se dvakrat na teden in Bogu dajem desetino od vsega, kar zaslužim.’
13
Carinik pa je obstal pri vratih in si je komaj upal dvigniti pogled. Zavedal se je svoje krivde in je molil: ‘Bog! Odpusti mi, kajti vem, da sem grešnik.’
14
Vedite, da je ta mož šel domov prost svoje krivde, ni pa bilo tako s farizejem. Kajti ponosni bodo ponižani in ponižani bodo počaščeni.”
15
Nekega dne je nekaj mater privedlo k Jezusu svoje otroke, da bi položil nanje roke in jih blagoslovil. Učenci so jih hoteli odgnati.
16
Jezus pa je pozval otroke k sebi ter je pokaral učence: “Pustite otroke, naj pridejo k meni! Ne odganjajte jih. Božje kraljestvo je namreč pripravljeno prav za ljudi, ki so kot otroci.
17
Ali še vedno niste doumeli: kdor ne sprejme Božjega kraljestva kot otrok, ne pride vanj.”
18
Nek ugleden in bogat človek je vprašal Jezusa: “Dobri učitelj, kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?”
19
Jezus je odvrnil: “Zakaj me imenuješ dobrega? Samo eden je, ki je dober in to je Bog.
20
Odgovoril pa ti bom na tvoje vprašanje. Božje zapovedi poznaš: ‘ Ne prešuštvuj! Ne ubij! Ne kradi! Ne govori nič slabega o drugih ljudeh in ne širi laži ter spoštuj svoje starše! ’ ”
21
Mož mu je zagotovil: “Vse te zapovedi sem izpolnjeval od otroštva.”
22
“Nekaj ti kljub temu manjka,” je rekel Jezus. “Prodaj vse, kar imaš in daj denar ubogim. Tako si boš pridobil bogastvo v nebesih, ki ga več ne boš mogel izgubiti. Potem pa pridi in hodi z menoj!”
23
Ko je mož to slišal, je potrt odšel, kajti bil je zelo bogat.
24
Jezus je gledal za njim in dejal: “Kako težko je bogatašem priti v nebeško kraljestvo!
25
Laže je vdeti debelo vrv v uho igle, kot bogatašu priti v Božje kraljestvo.”
26
“Če je to tako težko,” so ga vprašali poslušalci, “ali se potem sploh kdo more rešiti?”
27
Odgovoril je: “Za ljudi je to nemogoče, ne pa tudi za Boga!”
28
Peter je smelo dejal: “Mi smo se odrekli vsega zaradi tebe in smo krenili s teboj!”
29
“Da,” je potrdil Jezus, “vsak, ki je pripravljen postaviti Božje kraljestvo na prvo mesto, pred svojo hišo, ženo, brate, sestre, starše, ali otroke
30
bo dobil za to bogato nagrado že tukaj na zemlji, še mnogo več pa potem v prihodnjem svetu ter povrhu še večno življenje.”
31
Jezus je poklical k sebi svojih dvanajst učencev in jim dejal: “Veste, da gremo v Jeruzalem. Tam se bo izpolnilo vse, kar so preroki napisali o Sinu človekovem.
32
Izročili ga bodo Rimljanom, zasramovali ga bodo, mučili, pljuvali in
33
končno bičali in umorili. Toda tri dni pozneje bo vstal od mrtvih.”
34
Učenci tega nikakor niso razumeli. Zaman so si razbijali glave: “Le kaj nam je Jezus s tem hotel povedati?”
35
Jezus in njegovi učenci so bili na poti proti Jerihu. Blizu mesta je sedel slep človek ob cesti in prosjačil.
36
Slišal je hrup množice, ki je prihajala in radovedno je vprašal: “Kaj se dogaja?”
37
Nekdo mu je zaklical: “Jezus iz Nazareta prihaja v Jeriho!”
38
Ko je to slišal, je glasno zakričal: “Jezus, Davidov sin, pomagaj mi!”
39
Ljudje, ki so šli pred Jezusom, so ga poskušali utišati: “Umolkni!” On pa je le še glasneje kričal: “Davidov sin, usmili se me!”
40
Jezus je obstal in rekel, naj mu pripeljejo moža.
41
Vprašal ga je: “Kaj želiš, da ti storim?” “Gospod,” je prosil slepi, “rad bi videl.”
42
“Videl boš,” mu je rekel Jezus. “Tvoje zaupanje te je rešilo.”
43
Od tega trenutka dalje je mož videl. Krenil je z Jezusom in slavil Boga. Skupaj z njim so ga hvalili tudi drugi in se zahvaljevali za ozdravljenje, ki so mu bili priče.
← Chapter 17
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 19 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24