bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)
/
Luke 24
Luke 24
Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
1
Zelo zgodaj zjutraj v nedeljo so šle žene z mazili, ki so jih pripravile, h grobu.
2
Kamen, ki je zapiral odprtino groba, je bil odvaljen.
3
Obotavljaje se so vstopile v grobno votlino, vendar tu niso našle Jezusovega telesa.
4
Bile so zbegane in so razmišljale, kaj se je moglo zgoditi. Takrat sta pristopila dva moža v svetlih oblačilih.
5
Žene so se prestrašile in si ju niso upale sploh pogledati. “Zakaj iščete živega v grobu?” sta jih vprašala moža.
6
“Ni ga tu: vstal je od mrtvih! Ali ste pozabile, kaj vam je rekel v Galileji:
7
‘Sina človekovega morajo izročiti v roke brezbožnikom. Križali ga bodo, tretji dan pa bo vstal od mrtvih.’ ”
8
Tedaj so se žene spomnile teh Jezusovih besed.
9
Tako hitro kot so le mogle, so tekle v mesto, da bi povedale učencem – in tudi vsem drugim – kaj se je zgodilo.
10
Med temi ženami so bile Marija iz Magdale, Ivana in Marija, Jakobova mati in nekatere druge.
11
Učencem pa se je vse to zdelo tako neverjetno, da niso verjeli ženam.
12
Samo Peter je vstal in tekel h grobu. Ko je pogledal v grob, ni našel ničesar razen platnenih prtov, zato se je vrnil v mesto in se čudil temu, kar je videl.
13
Istega dne sta šla dva učenca v Emavs. To je vas, ki je oddaljena kakih deset kilometrov od Jeruzalema.
14
Spotoma sta se pogovarjala o vsem, kar se je zgodilo.
15
Nenadoma je prišel Jezus sam, pridružil se jima je in nadaljeval z njima pot.
16
Toda nekaj ju je oviralo, da bi ga prepoznala.
17
“O čem se pogovarjata?” ju je vprašal Jezus. Učenca sta žalostna obstala
18
in Kleopa je začuden dejal: “Mislim, da si edini človek v Jeruzalemu, ki ni slišal ničesar o dogodkih zadnjih dni.”
19
“Kaj pa se je zgodilo?” je hotel vedeti Jezus. “Ali nisi nič slišal o Jezusu iz Nazareta?” sta odgovorila učenca. “On je bil prerok, ki ga je poslal Bog. Bil je tudi velik učitelj tako v Božjih očeh kot tudi v očeh ljudi.
20
Toda naši veliki duhovniki in verski voditelji so ga izročili Rimljanom. Obsodili so ga na smrt in ga pribili na križ.
21
Mislili smo, da je on obljubljeni Rešitelj, ki naj bi ga poslal Bog, da osvobodi izraelsko ljudstvo. Vse to se je zgodilo pred tremi dnevi.
22
Danes zjutraj pa so nas zelo vznemirile neke žene, ki so tudi z nami. Še preden je vzšlo sonce, so odšle h grobu:
23
njegovega mrtvega telesa pa ni bilo tam. Prikazali so se jim angeli, ki so jim dejali: ‘Jezus živi!’
24
Nekateri izmed nas so takoj tekli h grobu, ki je bil dejansko prazen, prav kakor so povedale žene. Jezusa pa niso videli.”
25
Nato jim je Jezus dejal: “Kako nerazumni ste! Zakaj ne razumete in ne verujete tega, kar so preroki napovedali?
26
Ali ni bilo potrebno, da je Kristus vse to pretrpel, preden ga je Bog mogel postaviti kot Gospoda nad vsem?”
27
Potem jima je Jezus razlagal, kaj Sveto pismo govori o njem – od Mojzesovih knjig do prerokov.
28
Tako so dospeli v bližino Emavsa. Izgledalo je, kakor da Jezus hoče iti dalje.
29
Zato sta ga učenca nadlegovala: “Ostani pri nas čez noč! Zmračilo se je že.” Vstopil je z njima v hišo.
30
Ko so sedli za mizo, je Jezus vzel kruh, se zahvalil, ga razlomil v kose in jima dal.
31
Takrat sta ga naenkrat prepoznala. On pa je izginil pred njunimi očmi.
32
Bilo je, kot da so jima luskine padle z oči. “Ali nisva čutila, kot bi nama gorel ogenj v prsih, ko se je spotoma pogovarjal z nama in nama razlagal obljube Svetega pisma?”
33
Nista hotela izgubljati časa, temveč sta takoj krenila nazaj v Jeruzalem. Tam je bilo enajst učencev skupaj z drugimi Jezusovimi prijatelji,
34
ki so ju pozdravili z besedami: “Gospod je vstal od mrtvih! Dejansko je vstal! Peter ga je videl!”
35
Tedaj sta povedala ta dva moža, kaj sta doživela na poti v Emavs in kako sta prepoznala Gospoda po tem, kako je razlomil kruh.
36
Dokler sta še pripovedovala o tem, je Jezus naenkrat stopil v sredo med učence. “Mir z vami!” jih je pozdravil.
37
Učenci so se močno prestrašili. Mislili so, da stoji pred njimi duh.
38
“Zakaj se bojite?” je vprašal Jezus. “Zakaj dvomite, da bi to mogel biti jaz?
39
Poglejte rane na mojih rokah in nogah! Zares sem jaz! Dotaknite se me in prepričajte se, da nisem duh. Duhovi vendar nimajo mesa in kosti!”
40
Pokazal jim je roke in noge.
41
Od samega veselja še vedno niso mogli razumeti, da stoji Jezus pred njimi. Končno jih je vprašal: “Ali imate kaj, kar bi mogel pojesti?”
42
Prinesli so mu kos pečene ribe,
43
ki jo je pojedel pred njihovimi očmi.
44
“Zapomnite si,” je rekel svojim učencem, “da sem vam večkrat rekel: Vse, kar pišejo o meni Mojzes, preroki in psalmi, se mora izpolniti.”
45
Potem jim je razložil, kako naj razumejo besede prerokov.
46
“Tam vendar piše: Mesija mora trpeti in umreti, tretji dan pa bo vstal od mrtvih.
47
Vsi narodi morajo slišati, da vsakemu, ki pride k Bogu, morejo biti odpuščeni grehi. Najprej je to treba oznaniti v Jeruzalemu.
48
Sami ste doživeli, da so se Božje obljube izpolnile. Vi ste moje priče.
49
Poslal vam bom Božjega Svetega Duha.”
50
Jezus je odpeljal svoje učence iz Jeruzalema v Betanijo. Blagoslovil jih je z dvignjenimi rokami in se poslovil od njih.
51
Ko se je dvigal z zemlje k Bogu v nebo, so učenci padli pred njim na zemljo in molili.
52
Potem so se radostni vrnili v Jeruzalem.
53
Vedno znova so odhajali v tempelj ter hvalili in poveličevali Boga.
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24