Luke 20

Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)

← Chapter 19 Jump to: Chapter 21 →

1Nekega dne, ko je Jezus učil in pridigal o radostnem sporočilu v templju, so nenadoma prišli k njemu veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva.

2“S kakšnim pooblastilom ravnaš tako v templju,” so hoteli vedeti, “in kdo ti je dal to pooblastilo?”

3“Preden odgovorim na vaše vprašanje, bi vas jaz rad nekaj vprašal,” je odgovoril Jezus.

4“Kako je z Janezovim krstom – ali je od Boga ali od ljudi?”

5Pogovarjali so se med seboj in takole zaključili: “Če rečemo: ‘Od Boga,’ nas bo vprašal: ‘Zakaj mu potem niste verovali?’

6Če pa rečemo: ‘Od ljudi,’ nas bo ljudstvo kamenjalo, kajti vsi verujejo, da je bil Janez prerok.”

7Zato so nazadnje odgovorili: “Ne vemo od kod je.” Jezus pa je dejal:

8“Tudi jaz vam ne bom odgovoril na vaše vprašanje.”

9Zdaj je Jezus povedal svojim učencem tole zgodbo: “Neki človek je zasadil vinograd. Dal ga je v najem in za daljši čas odpotoval v tujino.

10Ob času trgatve je poslal človeka, ki naj bi mu prinesel dogovorjeni del pridelka. Najemniki pa so ga pretepli in ga poslali praznih rok nazaj.

11Nato je lastnik vinograda poslal drugega moža. Tudi njemu se je zgodilo enako. Najemniki so ga ozmerjali in spodili praznih rok.

12Poslal je še tretjega človeka. Pretepli so ga do krvi in odgnali.

13‘Kaj naj storim?’ se je vprašal lastnik. ‘Svojega sina, katerega ljubim, bom poslal v vinograd! Gotovo bodo vsaj njemu izkazali več spoštovanja.’

14Ko so najemniki videli sina, so dejali: ‘To je zdaj naš trenutek! Ta bo po očetovi smrti podedoval vinograd. Pridite, ubijmo ga, pa bo vse to naše!’

15Vlekli so ga iz vinograda in ga ubili. Kaj mislite, da bo lastnik vinograda storil?” je vprašal Jezus svoje poslušalce

16“Pomoril jih bo in dal vinograd drugim najemnikom.” Poslušalci so zmajevali z glavami in menili: “Kaj takega je vendar nemogoče, da bi se zgodilo!”

17Jezus jih je pogledal in vprašal: “Kaj pa potem pomeni naslednji stavek iz pisma: ‘ Kamen, ki so ga zidarji vrgli proč, je zdaj postal temeljni kamen? ’ ”

18In še to je dodal: “Kdor se spotakne ob ta kamen, se bo razletel v kose, na kogar pa kamen pade, ga bo zdrobil v prah.”

19Potem, ko je Jezus povedal to zgodbo, bi ga veliki duhovniki in verski učitelji najraje takoj prijeli. Spoznali so, da je s to zgodbo mislil nanje. Toda bali so se, ker je bil Jezus pri ljudstvu zelo priljubljen.

20Poslej so skrbno pazili nanj in iskali priložnosti, da bi ga obtožili. Poslali so nekaj mož, ki so hlinili pravičnost in upali, da bodo speljali Jezusa, da bo rekel kakšno besedo, za katero ga bodo lahko zatožili rimskim oblastem.

21Ti ljudje so torej prišli k Jezusu in ga vprašali: “Učitelj, vemo, da učiš in govoriš, kar je prav. Ne oziraš se na to, kaj ljudje želijo slišati, ampak nas učiš o tem, kako želi Bog, da bi živeli.

22Zato te prosimo za nasvet: Ali je prav, da plačujemo rimskemu cesarju davek?”

23Jezus je vedel, kakšni so njihovi nameni, zato je dejal:

24“Pokažite mi kovanec! Čigava podoba in čigavo ime je vtisnjeno na njem?” Odgovorili so: “To je podoba rimskega cesarja in njegovo ime.”

25“Dajte potem cesarju, kar je njegovega,” je odgovoril Jezus, “kar pa pripada Bogu, dajte njemu!”

26Tako jim ni uspelo zvabiti Jezusa pred vsem ljudstvom v past. Njegov odgovor jih je tako presenetil, da so molče odšli.

27Nekaj saducejev – oni namreč ne verujejo v vstajenje mrtvih –

28je prišlo k Jezusu in ga vprašalo: “V Mojzesovem zakonu piše: ‘Če umre mož, ki je bil poročen, brez otrok, naj se njegov brat poroči z vdovo in prvi otrok naj bo dedič za umrlim.’

29Bilo je sedem bratov. Najstarejši se je poročil in umrl brez otrok.

30Potem se je njegov brat poročil z vdovo, toda tudi ta zakon je ostal brez otrok.

31Tako je šlo naprej, dokler ni bilo vseh sedem poročenih z njo, otrok pa ni bilo.

32Na koncu je umrla tudi žena.

33Takole se zdaj glasi naše vprašanje: Čigava bo ta žena ob vstajenju mrtvih? Z njo je bilo namreč poročenih vseh sedem bratov!”

34Jezus je odgovoril saducejem: “Zakonska zveza je samo za ljudi na tem svetu.

35Tisti pa, ki dobijo večno življenje in pridejo v nebeško kraljestvo, ne bodo več sklepali zakonske zveze.

36Tudi umrli več ne bodo, kot umirajo ljudje tukaj na zemlji, temveč bodo večno živeli kakor angeli in bodo prišteti k Božjim otrokom. Vstali so namreč od mrtvih v novo življenje.

37Kar pa zadeva drugo vprašanje, če bodo mrtvi oživeli, je nanj odgovoril že Mojzes, ko pripoveduje, kako se mu je prikazal Bog v gorečem grmu. Imenuje ga Boga Abrahama, Izaka in Jakoba.

38On je Bog živih in ne mrtvih. Zanj so oni živi.”

39Nekaj verskih učiteljev mu je potrdilo: “To si dobro rekel, učitelj.”

40Nihče več pa si ni upal še kaj vprašati.

41Potem jih je Jezus vprašal: “Kako lahko trdijo, da je Kristus Davidov Sin?

42David sam namreč piše v psalmih: ‘Bog je dejal mojemu Gospodu: Sedi na častno mesto na moji desni strani,

43dokler ne storim, da ti bodo vsi sovražniki pokorni.’

44David torej imenuje Kristusa ‘Gospoda’. Kako more biti istočasno Davidov Sin in Davidov Bog?”

45Pred vsem ljudstvom, ki se je zbralo, je Jezus rekel svojim učencem:

46“Ne bodite kakor verski učitelji, ki se radi sprehajajo po ulicah v svečanih oblekah in jim je všeč, če jih ljudje spoštljivo pozdravljajo. Kadar je v sinagogi Božja služba, sedijo v prvih vrstah na svečanostih pa imajo častna mesta.

47Pohlepno si prisvajajo imetje vdov, ki nimajo nikogar, da bi jih zaščitil. Svoje hudobne namene pa skrivajo za dolgimi molitvami. Neusmiljeno jih bo zadela Božja kazen.”

← Chapter 19 Jump to: Chapter 21 →