bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Isaiah 14
Isaiah 14
Slovenian EKU
← Chapter 13
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 51
Chapter 52
Chapter 53
Chapter 54
Chapter 55
Chapter 56
Chapter 57
Chapter 58
Chapter 59
Chapter 60
Chapter 61
Chapter 62
Chapter 63
Chapter 64
Chapter 65
Chapter 66
Chapter 15 →
1
Da, Gospod se bo Jakoba usmilil, Izraela bo zopet izvolil in jih pripeljal v njih domovino. Tujci se jim priključijo ter se pridružijo Jakobovi hiši.
2
Ljudstva jih sprejmejo in pripeljejo v njihov kraj. Izraelova hiša si jih prisvoji v deželi Gospodovi za hlapce in dekle; tako ujamejo nje, ki so jih ujete odpeljali, in bodo gospodovali nad svojimi zatiralci.
3
Ko ti potem Gospod dá mir po tvoji muki in tvojem nepokoju in tvoji trdi sužnosti, s katero si bil stiskan,
4
tedaj zapoj tole zabavljico na babilonskega kralja in reci: Kako je končal zatiralec, prenehala muka!
5
Gospod je zlomil šibo hudobnih, palico vladarjev,
6
ki je ljudstva udarjala v togoti z neprestanimi udarci, v jezi podjarmljala narode, preganjala brez prizanašanja.
7
Zdaj miruje in počiva vsa zemlja, vzradovali so se.
8
Še ciprese se te veselé, libanonske cedre: »Odkar si mrtev, ne pride nihče, da bi nas posekal.«
9
Podzemlje spodaj se vzdigne pred tabo v pričakovanju tvojega prihoda. Prebudi zaradi tebe smrtne sence, vse kneze zemlje; vzdigne z njih prestolov vse kralje narodov.
10
Glej, vsi ti spregovoré in ti porečejo: »Tudi ti si postal slab kakor mi, nam si postal podoben.«
11
V podzemlje je strmoglavilo tvoje veličastvo, donenje tvojih harf. Pod teboj so postlane gliste in črvi so tvoja odeja.
12
Kako si padla z neba, svetla danica! Kako si telebnil na tla, premagovalec narodov!
13
Mislil si sam pri sebi: »Na nebo se povzpnem, nad božjimi zvezdami postavim svoj prestol; na gori zbora bogov bom imel svoj sedež na skrajnem severu.
14
Nad oblačne višave pojdem, enak bom Najvišjemu!«
15
Pa si pahnjen v podzemlje, v najglobljo jamo.
16
Kateri te vidijo, te gledajo, te opazujejo, misleč: »Je li to mož, ki je majal svet, pretresal kraljestva?
17
Ki je zemljo spreminjal v puščavo in podiral njena mesta? Ki svojim ujetnikom nikoli ni odpiral hiše jetništva?«
18
Vsi kralji narodov počivajo v časti, vsak v svoji grobnici.
19
Ti pa si vržen proč od svojega groba, kakor ostudna veja, pokrit si z ubitimi, s prebodenimi z mečem, ki so vrženi na kamnito dno jame, kakor razteptana mrhovina.
20
Tem, ki gredo v kamnite grobnice, se ne smeš pridružiti, ker si ugonabljal svojo deželo, moril svoje ljudstvo; naj se več ne imenuje na veke zarod hudodelca!
21
Klavnico pripravite za njegove sinove zaradi krivde očetov, da ne vstanejo več, da si osvojé svet, in zemlje ne napolnijo z mesti!
22
Vzdignil se bom zoper nje, govori Gospod nad vojskami, in iztrebim ime in ostanek Babilona, sinove in potomce, govori Gospod.
23
In naredim ga za bivališče ježem in za močvirje in ga pometem z metlo uničenja, govori Gospod nad vojskami.
24
Gospod nad vojskami je takole prisegel: Resnično, kakor sem se namenil, tako se zgodi; kakor sem sklenil, tako se izvrši:
25
Zdrobim Asirca v svoji deželi in ga pomendram na svojih gorah. Njegov jarem se jim odvzame in njegovo breme izgine z njihovega tilnika.
26
To je sklep, ki je sklenjen nad vso zemljo, in to je roka, ki je stegnjena nad vse narode!
27
Zakaj Gospod nad vojskami je sklenil, in kdo naj to prepreči? Njegova roka je stegnjena, kdo naj jo zavrne?
28
V letu, v katerem je umrl kralj Ahaz, je izšel tale izrek:
29
Ne veseli se, vsa Filisteja, da je zlomljena palica, ki te je tepla! Kajti iz kačje korenine pride bazilisk in njegov sad je leteči zmaj.
30
Najsiromašnejši so preskrbljeni; varno prebivajo ubožci. A tvoj zarod z lakoto pokončam; tvoj ostanek bodo pomorili.
31
Tulite, vrata, vpij, mesto! Obupaj, vsa Filisteja! Zakaj od severa prihaja dim; od njegovih čet se nihče ne loči.
32
Kaj naj se odgovori poganskim poslancem? »Gospod je utemeljil Sion; v njem dobé zavetje ubožci njegovega ljudstva.«
← Chapter 13
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 51
Chapter 52
Chapter 53
Chapter 54
Chapter 55
Chapter 56
Chapter 57
Chapter 58
Chapter 59
Chapter 60
Chapter 61
Chapter 62
Chapter 63
Chapter 64
Chapter 65
Chapter 66
Chapter 15 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50
51
52
53
54
55
56
57
58
59
60
61
62
63
64
65
66