Judges 16

Slovenian EKU

← Chapter 15 Jump to: Chapter 17 →

1Ko je Samson šel v Gazo, je tam videl hotnico in šel k njej.

2Prebivalcem Gaze se je sporočilo: »Samson je prišel sem.« Nato so ga obkolili in prežali nanj vso noč pri mestnih vratih; pa so vso noč mirovali, češ, »ob jutranjem svitu ga bomo ubili.«

3Samson pa je spal do polnoči; opolnoči je vstal, zagrabil durnici mestnih vrat z obema podbojema, jih izdrl z zapahom vred, jih zadel na rame ter jih odnesel na vrh gore, ki je proti Hebronu.

4Potem je vzljubil žensko v dolini Soreku; ime ji je bilo Dalila.

5K njej so prišli filistejski knezi in ji rekli: »Pregovori ga in poizvedi, v čem je njegova velika moč in s čim bi ga zmogli, zvezali in užugali! Dali ti bomo sleherni enajststo srebrnikov.«

6Dalila je rekla Samsonu: »Povej mi vendar, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te morali zvezati, da bi te užugali?«

7Samson ji je odgovoril: »Če bi me zvezali s sedmimi svežimi vrvmi, ki se še niso posušile, bi oslabel in bil kakor drug človek.«

8Filistejski knezi so ji prinesli sedem svežih vrvi, ki se še niso posušile, in zvezala ga je z njimi.

9V njeni izbi pa so sedeli na preži. Zaklicala mu je: »Filistejci nadte, Samson!« In raztrgal je vrvi, kakor se pretrga nit iz preje, če jo ogenj osmodi. Njegova moč pa je ostala nepoznana.

10Dalila je rekla Samsonu: »Glej, ukanil si me in me nalagal. Zdaj mi torej povej, s čim bi te mogli zvezati!«

11Odgovoril ji je: »Če bi me dobro zvezali z novimi vrvmi, ki se še niso rabile, bi oslabel in bil kakor drug človek.«

12Dalila je torej vzela nove vrvi, ga z njimi zvezala in mu zaklicala: »Filistejci nadte, Samson!« V izbi pa je sedela zaseda. Pa jih je raztrgal s svojih rok kakor nit.

13Tedaj je Dalila rekla Samsonu: »Doslej si me varal in mi lagal. Povej mi vendar, s čim bi te mogli zvezati!« Odgovoril ji je: »Če bi spletla sedem kodrov moje glave s tkalčjim osnutkom.«

14Ko jih je pribila s klinom, mu je zaklicala: »Filistejci nadte, Samson!« Pa se je prebudil iz spanja in izdrl klin s tkalčjim osnutkom vred.

15Tedaj mu je rekla: »Kako moreš reči, da me ljubiš, ko tvoje srce ni z menoj? Že trikrat si me ukanil in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.«

16Ko je tako dan na dan pritiskala nanj s svojimi besedami in ga mučila, se je njegova duša naveličala do smrti.

17Odkril ji je vse svoje srce in ji rekel: »Britev ni prišla na mojo glavo. Kajti božji nazirec sem od materinega telesa. Če me ostrižejo, me bo zapustila moja moč in bom oslabel in bom kakor vsak drug človek.«

18Ko je Dalila videla, da ji je odkril vse svoje srce, je dala poklicati filistejske kneze z besedami: »Pridite to pot! Kajti odkril mi je vse svoje srce.« In prišli so k njej filistejski knezi ter prinesli srebro s seboj.

19Ko je pustila, da je zaspal na njenih kolenih, je poklicala moža in dala ostriči sedem kodrov na njegovi glavi. Tako ga je oslabila in njegova moč ga je zapustila.

20Ko je zaklicala: »Filistejci nadte, Samson!« se je prebudil iz svojega spanja in menil: »Ušel bom kakor doslej vedno, ko se stresem.« Ni namreč vedel, da ga je Gospod zapustil.

21Filistejci pa so ga zgrabili in mu iztaknili oči. Potem so ga peljali v Gazo, ga vklenili v dve bronasti verigi in v ječi je moral mlin vrteti.

22Ko pa so bili lasje na glavi ostriženi, so mu začeli zopet rasti.

23Filistejski knezi so se tedaj zbrali, da bi darovali svojemu bogu Dagonu veliko daritev in se poveselili. Rekli so namreč: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika Samsona.«

24Ko ga je videlo ljudstvo, so slavili svojega boga. Kajti rekli so: »Naš bog nam je dal v roke našega sovražnika, opustoševalca naše dežele, ki je mnogo naših pobil.«

25Ko so bili dobre volje, so dejali: »Pokličite Samsona, da nam zapleše!« Poklicali so torej Samsona iz ječe in je plesal pred njimi. Postavili pa so ga med stebrovje.

26Tedaj je Samson rekel dečku, ki ga je vodil za roko: »Pusti me, da se dotaknem stebrov, na katerih sloni hiša, da se nanje oprem.«

27Hiša pa je bila polna mož in žená. Tam so bili tudi vsi filistejski knezi in na strehi je bilo okrog tri tisoč mož in žená, ki so gledali Samsonov ples.

28Samson pa je klical h Gospodu in rekel: »Gospod Bog, spomni se me, prosim, in daj mi, prosim, o Bog, le še tokrat moč, da se nad Filistejci maščujem za eno izmed svojih obeh očes!«

29In Samson je zgrabil oba središčna stebra, na katerih je hiša slonela, in se oprl nanju, na enega z desnico, na drugega pa z levico.

30Potem je Samson zaklical: »Naj umrjem s Filistejci!« in se oprl z močjo, tako da se je hiša zrušila na kneze in na vse ljudstvo, ki je bilo v njej. In bilo je mrtvih, ki jih je usmrtil pri svoji smrti, več kakor njih, ki jih je usmrtil v svojem življenju.

31Tedaj so prišli njegovi bratje in vsa hiša njegovega očeta, ga vzeli in odnesli ter ga pokopali med Sarao in Estaolom v grobu njegovega očeta Manueta. Sodil pa je Izraela dvajset let.

← Chapter 15 Jump to: Chapter 17 →