Judges 19

Slovenian EKU

← Chapter 18 Jump to: Chapter 20 →

1Tiste dni, ko ni bilo kralja v Izraelu, je bival neki levit kot tujec v notranjosti Efraimovega pogorja. Vzel si je ženo, stransko ženo, iz Betlehema v Judu.

2Ker pa se je njegova stranska žena nanj razjezila, je odšla od njega v hišo svojega očeta v Betlehem v Judu; tam je bila štiri mesece.

3Tedaj se je vzdignil njen mož in šel za njo, da bi ji govoril na srce ter jo pripeljal nazaj; s seboj je imel hlapca in dva osla. Ko ga je vpeljala v hišo svojega očeta in ga je zagledal deklinin oče, mu je šel z veseljem naproti.

4Njegov tast, deklinin oče, ga je zadržal, da je ostal pri njem tri dni; jedli so in pili in tam prenočevali.

5Ko so četrti dan zjutraj zgodaj vstali in se je vzdignil, da bi odrinil, je rekel deklinin oče svojemu zetu: »Okrepčaj svoje srce z grižljajem kruha! Potem pojdete.«

6Sedla sta torej ter jedla in pila oba skupaj. Potem je deklinin oče rekel možu: »Izvoli, prosim, ostati čez noč in naj se raduje tvoje srce.«

7A mož se je vzdignil, da bi odšel; njegov tast pa ga je prisilil, da je zopet tam prenočil.

8Ko je peti dan zjutraj zgodaj vstal, da bi odšel, je rekel deklinin oče: »Okrepčaj, prosim, svoje srce in počakajte, dokler se dan ne nagne!« Tako sta jedla obadva.

9Potem se je mož vzdignil, da bi odšel s svojo stransko ženo in s svojim hlapcem. Njegov tast, deklinin oče, pa mu je rekel: »Glej, prosim, dan se je nagnil proti večeru; ostanite vendar čez noč! Glej, konec dneva! Prenoči tu in naj se raduje tvoje srce! Jutri se zgodaj odpravite na svojo pot, da prideš domov.«

10A mož ni hotel ostati čez noč, ampak se je vzdignil in odšel ter prišel pred Jebus, to je Jeruzalem. S seboj je imel dva otovorjena osla. Tudi njegova stranska žena je bila z njim.

11Ko so bili pri Jebusu in se je dan že zelo nagnil, je rekel hlapec svojemu gospodarju: »Pojdi, prosim, krenimo v to jebusejsko mesto in prenočimo v njem!«

12Njegov gospodar mu je odgovoril: »Ne bomo krenili v mesto tujcev, ki niso izmed Izraelovih sinov, temveč pojdemo dalje do Gabae.«

13Potem je rekel hlapcu: »Pojdi, da dospemo k enemu izmed teh krajev in prenočimo v Gabai ali v Rami!«

14Tako so nadaljevali svojo pot; sonce pa jim je zašlo pri Benjaminovi Gabai.

15Tedaj so krenili tja, da bi šli prenočevat v Gabao. Ko je vstopil, se je usedel na trgu v mestu, ker ni bilo nikogar, ki bi jih vzel za prenočevanje pod streho.

16Pa glej, star mož je prišel zvečer s polja od svojega dela; mož je bil tudi z Efraimskega pogorja in je bival kot tujec v Gabai, ljudje tega kraja pa so bili Benjaminovci.

17Ko je povzdignil oči, je videl popotnika na trgu v mestu. Starec je vprašal: »Kam greš in od kod prihajaš?«

18Odgovoril mu je: »Potujemo iz Betlehema v Judu v notranjost Efraimskega pogorja, od koder sem. Hodil sem v Betlehem v Judu in sem na potu k hiši Gospodovi; pa ni nikogar, ki bi me vzel pod streho.

19Imamo celo slame in krme za naša osla; tudi imamo kruh in vino zame, za tvojo deklo in za hlapca, ki spremlja tvojega služabnika; sploh nam nič ne manjka.«

20Tedaj je starec rekel: »Mir ti bodi! Le prepusti moji skrbi, če ti kaj manjka! Samo na trgu ne prenočuj!«

21Potem ga je peljal na svoj dom in dal osloma krme. Ko so si umili noge, so jedli in pili.

22Ko so razveselili svoje srce, glej, so obstopili hišo meščani, hudobneži, tolkli na vrata in govorili starcu, hišnemu gospodarju: »Pripelji ven moža, ki je prišel v tvojo hišo, da ga spoznamo.«

23Mož, hišni gospodar, je šel ven k njim in jim rekel: »Nikar vendar, moji bratje, ne počenjajte, prosim, hudobije! Ker je prišel ta mož pod mojo streho, ne storite te nesramnosti!

24Glejte, moja hči, devica, in njegova stranska žena: te pripeljem ven! Te morete posiliti in z njima storiti, kar vam ugaja, a s tem možem ne storite te nesramnosti.«

25Možje pa ga niso hoteli poslušati. Tedaj je mož zgrabil svojo stransko ženo in jim jo pripeljal na cesto. Spoznali so jo in se z njo pečali vso noč do jutra; odpustili so jo, ko je vstajala jutranja zarja.

26Proti jutru je prišla žena in obležala do svita pred hišnimi vrati tega moža, kjer je bil njen gospodar.

27Njen gospodar je zjutraj vstal in odprl hišna vrata. Ko pa je stopil ven, da bi šel svojo pot, glej, je ležala žena, njegova stranska žena, pred hišnimi vrati z rokami na pragu.

28Ogovoril jo je: »Vstani! Pojdimo!« Pa ni bilo odgovora. Tedaj jo je zadel na osla. In mož se je odpravil ter šel v svoj kraj.

29Ko je prišel domov, je vzel nož, prijel svojo stransko ženo ter jo razkosal udoma na dvanajst kosov in jih razposlal po vseh Izraelovih pokrajinah.

30Vsak, kdor je to videl, je zavpil: »Kaj takega se ni zgodilo, ne videlo od časa, ko so šli Izraelovi sinovi iz egiptovske dežele, do tega dne. Premislite to! Svetujte in govorite!«

← Chapter 18 Jump to: Chapter 20 →