bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Luke 11
Luke 11
Slovenian EKU
← Chapter 10
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 12 →
1
Nekoč je na nekem kraju molil, in ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev rekel: »Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«
2
In rekel jim je: »Kadar molite, recite: ‚Oče, posvečeno bodi tvoje ime; pridi tvoje kraljestvo;
3
naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne;
4
in odpústi nam naše grehe; saj tudi mi odpuščamo vsakemu, kateri nam je dolžan; in ne vpelji nas v skušnjavo!‘«
5
In rekel jim je: »Kdo izmed vas bi imel prijatelja in bi opolnoči šel k njemu ter mu rekel: ‚Prijatelj, posódi mi tri hlebe,
6
ker je moj prijatelj prišel k meni s pota, pa nimam kaj predenj položiti,‘
7
in da bi oni znotraj odgovoril: ‚Ne delaj mi nadlege; vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji; ne morem vstati in ti dati.‘
8
Povem vam, četudi ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo vendar zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.
9
In jaz vam pravim: Prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.
10
Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.
11
Kje je med vami oče, ki bi ga sin prosil kruha, pa mu bo dal kamen? Ali ribe, pa mu bo dal namesto ribe kačo?
12
Ali ga bo prosil jajca, pa mu bo dal škorpijona?
13
Če torej vi, ki ste hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
14
In izganjal je hudega duha, ki je bil nem. Ko je hudega duha izgnal, je mutec spregovoril in množice so se začudile.
15
Nekateri izmed njih pa so rekli: »Z Beelzebulom, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.«
16
Drugi pa so ga skušali in so od njega zahtevali znamenje z neba.
17
Toda on je poznal njih misli in jim je rekel: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, se opustoši in hiša se na hišo zruši.
18
Če je torej tudi satan zoper sebe razdeljen, kako bo obstalo njegovo kraljestvo, ker pravite, da z Beelzebulom izganjam hude duhove?
19
Če pa jaz z Beelzebulom izganjam hude duhove, s kom jih izganjajo vaši sinovi? Zato bodo oni vaši sodniki.
20
Če pa izganjam hude duhove s prstom božjim, tedaj je božje kraljestvo prišlo k vam.
21
Kadar močni z orožjem varuje svoj dom, je njegovo premoženje na varnem:
22
če pa pride močnejši od njega in ga premaga, mu vzame vse orožje, na katero se je zanašal, in razdeli njegov plen.
23
Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.
24
Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in išče pokoja, in ko ga ne najde, pravi: ‚Vrnil se bom v svojo hišo, od koder sem odšel.‘
25
In ko pride, jo najde pometeno in okrašeno.
26
Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših, kot je sam, in gredo vanjo in ondi prebivajo; in končno stanje tega človeka je hujše od prejšnjega.«
27
Ko pa je to govoril, je neka žena iz množice povzdignila svoj glas in mu rekla: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!«
28
On pa je rekel: »Dà, še bolj pa blagor tistim, ki božjo besedo poslušajo in ohranijo.«
29
Ko pa so se zbirale množice, je začel govoriti: »Ta rod je hudoben rod: znamenje hoče imeti, pa se mu ne bo dalo drugo znamenje kakor Jonovo znamenje.
30
Kakor je bil namreč Jona znamenje za Ninivljane, tako bo tudi Sin človekov za ta rod.
31
Kraljica z Juga bo ob sodbi vstala z možmi tega rodu in jih obsodila; zakaj prišla je s konca sveta, da bi slišala Salomonovo modrost, in glejte, več kakor Salomon je tukaj.
32
Ninivljani bodo ob sodbi vstali s tem rodom in ga obsodili; zakaj spokorili so se na Jonovo pridigo, in glejte, več kakor Jona je tukaj.
33
Nihče ne postavlja svetilke, ko jo prižiga, v kak skrit kot ali pod mernik, ampak na svetilnik, da vstopajoči vidijo svetlobo.
34
Svetilka tvojega telesa je tvoje oko. Kadar je tvoje oko zdravo, je vse tvoje telo svetlo; če pa je pokvarjeno, je tudi tvoje telo temno.
35
Glej torej, da luč, ki je v tebi, ne bo tema!
36
Če bo torej vse tvoje telo svetlo in ne bo imelo nobenega dela temnega, bo svetlo vse, kakor takrat, ko te svetilka obseva s svojo svetlobo.«
37
Ko je to izgovoril, ga je neki farizej prosil, naj pri njem obeduje. In vstopil je ter sédel k mizi.
38
Ko je farizej to videl, se je začudil, da se pred kosilom ni umil.
39
Gospod pa mu je rekel: »Sedaj vi, farizeji, čašo in skledo čistite od zunaj, kar pa je znotraj v vas, je polno ropa in hudobije.
40
Nespametni! Ali ni oni, ki je naredil to, kar je zunaj, naredil tudi tega, kar je znotraj?
41
Dajte torej raje to, kar je znotraj, v miloščino, in glejte, vse vam bo čisto.
42
Toda gorjé vam farizejem, ker dajete desetino od mete in rutice in vsake zelenjave, zanemarjate pa pravico in božjo ljubezen. To bi bilo treba storiti in onega ne opustiti.
43
Gorjé vam farizejem, ker imate v shodnicah radi prve sedeže in na trgih pozdrave.
44
Gorjé vam, ker ste kakor grobovi, ki se ne vidijo, in ljudje hodijo čeznje, pa ne vedó.«
45
Oglasi pa se eden izmed učiteljev postave in mu reče: »Učenik, s takimi besedami žališ tudi nas.«
46
On pa je rekel: »Tudi vam učiteljem postave gorjé, ker nalagate ljudem neznosna bremena, sami pa se teh bremen niti z enim prstom ne dotaknete.
47
Gorjé vam, ker zidate grobnice prerokom, vaši očetje pa so jih umorili.
48
Torej spričujete in potrjujete dejanja svojih očetov; zakaj oni so jih umorili, vi pa jim grobnice zidate.
49
Zaradi tega je tudi božja modrost rekla: ‚Pošiljam k njim preroke in apostole in izmed njih bodo nekatere umorili in nekatere pregnali,
50
da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od začetka sveta:
51
od krvi Abelove do krvi Zaharijeve, ki je bil ubit med oltarjem in templjem.‘ Dà, rečem vam, od tega rodu se bo terjala.
52
Gorjé vam učiteljem postave, ker ste vzeli ključ do spoznanja: sami niste vstopili in tistim, ki so hoteli vstopiti, ste zabranili.«
53
Ko jim je to povedal, so začeli pismouki in farizeji silno tiščati vanj in ga izpraševati o več rečeh,
54
pri čemer so nanj pazili in iz njegovih ust želeli kaj ujeti, da bi ga zatožili.
← Chapter 10
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 12 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24