bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Luke 24
Luke 24
Slovenian EKU
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
1
Prvi dan tedna pa so šle navsezgodaj h grobu in nesle dišav, ki so jih bile pripravile.
2
Našle so kamen od groba odvaljen
3
in so stopile noter, a telesa Gospoda Jezusa niso našle.
4
In ko so bile zaradi tega v zadregi, glej, sta k njim pristopila dva moža v blestečem oblačilu.
5
Prestrašile so se in povesile obraz proti tlom, onadva pa sta jim rekla: »Čemú iščete živega med mrtvimi?
6
Ni ga tukaj, temveč je vstal. Spomnite se, kako vam je povedal, ko je bil še v Galileji:
7
‚Sin človekov mora biti izdan v roke grešnikov, biti križan in tretji dan vstati.‘«
8
In spomnile so se njegovih besed.
9
Vrnile so se od groba in vse to sporočile enajsterim in vsem drugim.
10
Bile so to Marija Magdalena, Joana, Marija Jakobova in z njimi druge, ki so to povedale apostolom.
11
In te besede so se jim zdele kakor blodnja in jim niso verjeli.
12
Peter pa je vstal in tekel h grobu; in sklonil se je, pa je videl samo povoje. In odšel je ter se sam pri sebi čudil temu, kar se je bilo zgodilo.
13
In glej, dva izmed njih sta prav tisti dan šla v kraj, ki se imenuje Emavs in je šestdeset tečajev oddaljen od Jeruzalema.
14
Med seboj sta govorila o vsem tem, kar se je bilo zgodilo.
15
Medtem ko sta se pogovarjala in se vpraševala, se je približal sam Jezus in šel z njima,
16
njune oči pa so bile zadržane, da ga nista spoznala.
17
Rekel jima je: »Kakšni so pogovori, ki jih imata po poti med seboj?« Žalostna sta obstala.
18
Eden, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Ali si ti edini tujec v Jeruzalemu in nisi zvedel, kaj se je ondi zgodilo te dni?«
19
In rekel jima je: »Kaj?« Ta dva sta rekla: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, v dejanju in besedi mogočen pred Bogom in vsem ljudstvom:
20
kako so ga naši veliki duhovniki in poglavarji izdali v smrtno obsodbo in ga križali.
21
Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo rešil Izrael. Vrhu vsega tega je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo.
22
Pa tudi nekatere žene izmed naših so nas ostrašile; šle so namreč zarana h grobu,
23
in ko njegovega telesa niso našle, so prišle in pripovedovale, da so videle tudi prikazen angelov, ki pravijo, da živi.
24
In nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli tako, kakor so žene rekle, njega samega pa niso videli.«
25
On jima je rekel: »O nespametna in po srcu kasna za verovanje vsega tega, kar so povedali preroki!
26
Ali ni bilo potrebno, da je Kristus to pretrpel in šel v svojo slavo?«
27
In začel je z Mojzesom in vsemi preroki ter jima je razlagal, kar je bilo o njem v vseh pismih.
28
Približali so se kraju, kamor so šli, in on se je delal, da gre dalje.
29
In silila sta ga, govoreč: »Z nama ostani, zakaj proti večeru gre in dan se je že nagnil.« Vstopil je, da bi ostal z njima.
30
Ko pa je z njima sédel k mizi, je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima dal.
31
In oči so se jima odprle in sta ga spoznala: on pa je izginil izpred njiju.
32
In rekla sta drug drugemu: »Ali ni bilo najino srce v nama goreče, ko nama je po poti govoril in razlagal pisma?«
33
In še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem; našla sta zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi;
34
in ti so pripovedovali: »Gospod je res vstal in se prikazal Simonu.«
35
Tudi onadva sta pripovedovala, kaj se je bilo zgodilo na poti in kako sta ga spoznala po lomljenju kruha.
36
Ko pa so o tem govorili, je Jezus sam stopil v sredo mednje in jim rekel: »Mir vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!«
37
Vznemirili so se in se prestrašili ter so mislili, da vidijo duha.
38
In rekel jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj vam v srcih vstajajo dvomi?
39
Poglejte moje roke in moje noge, da sem res jaz; potipljite in poglejte, zakaj duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da imam jaz.«
40
Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge.
41
Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tu kaj jesti?«
42
Dali so mu kos pečene ribe.
43
In vzel je ter vpričo njih jedel.
44
In rekel jim je: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Treba je, da se dopolni vse, kar je o meni pisano v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.«
45
Tedaj jim je odprl razum, da so umevali pisma.
46
In rekel jim je: »Tako je pisano in tako je bilo treba Kristusu trpeti in tretji dan od mrtvih vstati
47
ter v njegovem imenu oznaniti pokoro in odpuščanje grehov med vsemi narodi, začenši v Jeruzalemu.
48
Vi pa ste priče teh reči.
49
In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne prejmete moči z višave.«
50
Peljal pa jih je venkaj proti Betaniji, povzdignil roke in jih blagoslovil.
51
In medtem ko jih je blagoslavljal, se je od njih ločil in šel v nebo.
52
Oni pa so ga molili in se z velikim veseljem vrnili v Jeruzalem.
53
In bili so ves čas v templju in so hvalili in častili Boga.
← Chapter 23
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24