Luke 23

Slovenian EKU

← Chapter 22 Jump to: Chapter 24 →

1In vsa množica je vstala in ga peljala pred Pilata.

2Začeli so ga tožiti: »Tega smo našli, da zapeljuje naš narod in brani cesarju dajati davke in pravi, da je on Kristus kralj.«

3Pilat ga je vprašal: »Ti si judovski kralj?« On je odgovoril: »Sem.«

4In Pilat je velikim duhovnikom in množicam rekel: »Nobene krivde ne najdem na tem človeku.«

5Ti pa so še bolj silili, govoreč: »Narod hujska, ko uči po vsej Judeji, začenši od Galileje do sèm.«

6Ko pa je Pilat to slišal, je vprašal, ali je on Galilejec;

7in ko je zvedel, da je izpod Herodove oblasti, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni tudi sam v Jeruzalemu.

8Herod se je zelo razveselil, ko je zagledal Jezusa; kajti že zdavnaj ga je želel videti, ker je mnogo slišal o njem in se je nadejal, da ga bo videl storiti kak čudež.

9Izpraševal ga je z mnogimi besedami, on pa mu ni nič odgovoril.

10Zraven pa so stali veliki duhovniki in pismouki in ga hudó tožili.

11Herod pa ga je s svojimi vojaki zaničeval in ga v zasmeh dal ogrniti z bleščečim oblačilom ter poslal nazaj k Pilatu.

12Od tega dne sta bila Herod in Pilat prijatelja; prej sta bila namreč med seboj v sovraštvu.

13Pilat je sklical vélike duhovnike, poglavarje in ljudstvo

14in jim rekel: »Pripeljali ste mi tega človeka, češ da hujska narod; a glejte, jaz sem ga vpričo vas izprašal in v tem, česar ga tožite, nisem našel na njem nobene krivde.

15Pa tudi Herod ne; zakaj poslal ga je nazaj k nam. Glejte, nič smrti vrednega ni storil.

16Dal ga bom torej pretepsti in ga bom izpustil.«

17[Moral pa jim je o prazniku koga izpustiti.]

18Vsi hkrati pa so zavpili: »Proč s tem, izpusti nam Baraba!«

19Ta je bil namreč zaradi nekega upora, ki je bil nastal v mestu, in zaradi uboja vržen v ječo.

20Znova jih je Pilat nagovoril, ker je hotel Jezusa izpustiti.

21Oni pa so vpili: »Križaj ga, križaj ga!«

22Še tretjič jim je rekel: »Kaj je vendar hudega storil? Nič smrti vrednega nisem našel na njem. Dal ga bom torej pretepsti in ga bom izpustil.«

23Ti pa so pritiskali z velikim vpitjem in zahtevali, naj bo križan, in njih vpitje je zmagovalo.

24In Pilat je razsodil, naj se njih zahteva izpolni.

25Izpustil je tistega, ki je bil zaradi upora in uboja vržen v ječo, za katerega so prosili. Jezusa pa je izročil njihovi volji.

26Ko so ga odvedli, so prijeli nekega Simona iz Cirene, ki je prihajal s polja, in so mu naložili križ, da ga je nesel za Jezusom.

27Šla pa je za njim velika množica ljudstva, tudi žená, ki so žalovale in jokale nad njim.

28Jezus se je obrnil k njim in rekel: »Hčere jeruzalemske, ne jokajte nad menoj, temveč jokajte nad seboj in nad svojimi otroki!

29Zakaj, glejte, prišli bodo dnevi, ob katerih porekó: ‚Blagor nerodovitnim in telesom, ki niso rodila, in prsim, ki niso dojile!‘

30Takrat bodo goram začeli govoriti: ‚Padite na nas‘ in gričem: ‚Pokrijte nas.‘

31Zakaj če z zelenim lesom tako delajo, kaj se bo zgodilo s suhim?«

32Peljali pa so z njim na morišče še dva druga, ki sta bila hudodelca.

33In ko so prišli na kraj, ki se imenuje Kalvarija (Lobanja), so tam križali njega in oba hudodelca, enega na desnici, drugega na levici.

34[Jezus pa je govoril: »Oče, odpústi jim, saj ne vedó, kaj delajo.«] Ko pa so si delili njegova oblačila, so zanje žrebali.

35In ljudstvo je stalo ter gledalo. Obenem z njim pa so ga zasmehovali tudi prvaki in so govorili: »Druge je rešil; sam sebe naj reši, če je on izvoljeni božji Maziljenec.«

36Posmehovali so se mu tudi vojaki, ki so pristopali in mu podajali kisa

37ter govorili: »Če si ti judovski kralj, se reši!«

38Bil je nad njim tudi napis, pisan z grškimi, latinskimi in hebrejskimi črkami: »To je judovski kralj.«

39Eden izmed obeh hudodelcev, ki sta visela, se mu je rogal, govoreč: »Ali nisi ti Kristus? Reši sebe in naju!«

40Oglasil pa se je drugi in ga svaril: »Ali se tudi ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi?

41In midva po pravici, kajti primerno temu, kar sva storila, prejemava, ta pa ni storil nič hudega.«

42In rekel je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«

43Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti, še danes boš z menoj v raju.«

44Bilo je že okoli šeste ure in po vsej zemlji je nastala tema do devete ure.

45Sonce je otemnelo in v templju se je zagrinjalo pretrgalo po sredi.

46In Jezus je zaklical z močnim glasom: »Oče, v tvoje roke izročam svojo dušo.« In ko je to rekel, je izdihnil.

47Ko pa je stotnik videl, kaj se je zgodilo, je slavil Boga in rekel: »Zares, ta človek je bil pravičen.«

48In vse množice, ki so se bile sešle, da bi to gledale, so se trkale na prsi, ko so videle, kaj se je zgodilo, in so se vračale.

49Od daleč pa so stali vsi njegovi znanci in žene, ki so prišle z njim iz Galileje in so to gledale.

50In glej, mož z imenom Jožef, iz judovskega mesta Arimateje, svetovalec in dober ter pravičen mož –

51ta z njih sklepom in delom ni soglašal – ki je tudi sam pričakoval božjega kraljestva:

52ta je stopil k Pilatu in poprosil za Jezusovo telo.

53Nato ga je snel in zavil v tančico ter ga položil v grob, izklesan v skalo, kamor še nihče ni bil položen.

54Bil je to dan pripravljanja in začenjala se je sobota.

55Žene pa, ki so ga spremile in ki so bile z Jezusom prišle iz Galileje, so si ogledale grob in kako je bilo položeno njegovo telo.

56Ko so se vrnile, so pripravile dišav in mire. V soboto so po zapovedi počivale.

← Chapter 22 Jump to: Chapter 24 →