Romans 15

Slovenian EKU

← Chapter 14 Jump to: Chapter 16 →

1Dolžni smo pa mi, ki smo močni, prenašati slabosti onih, ki niso močni, in ne delati sebi po volji.

2Vsak izmed nas naj skuša bližnjemu ugoditi k dobremu, v spodbudo.

3Zakaj tudi Kristus ni sebi ugodil, ampak kakor je pisano: »Sramotenje tvojih sramotilcev me je zadelo.«

4Kar koli se je namreč poprej napisalo, se je napisalo v naše poučenje, da bi imeli upanje po potrpežljivosti in po tolažbi iz pisem.

5Bog potrpežljivosti in tolažbe pa vam daj, da bi bili med seboj istih misli po Kristusu Jezusu,

6da bi tako enodušno z enimi usti slavili Boga in Očeta Gospoda našega Jezusa Kristusa.

7Zato se sprejemajte med seboj, kakor je tudi Kristus vas sprejel v slavo božjo.

8Pravim namreč, da je Kristus postal služabnik obreze zaradi božje zvestobe, da bi namreč spolnil obljube, dane očetom,

9da pa pogani Boga slavé zaradi usmiljenja, kakor je pisano: »Zato te bom slavil med narodi in bom hvalo pel tvojemu imenu.«

10In zopet pravi: »Veselite se, narodi z njegovim ljudstvom.«

11In zopet: »Hvalite Gospoda, vsi narodi, slavite ga, vsa ljudstva.«

12In zopet Izaija pravi: »Pride korenina Jesejeva, on, ki se dvigne vladat narode: vanj bodo narodi upali.«

13Bog upanja pa naj vas napolni z vsem veseljem in mirom v verovanju, da boste imeli obilno upanje v moči Svetega Duha.

14Prepričan sem pa o vas, moji bratje, tudi jaz sam, da ste že sami polni dobrote, napolnjeni z vsakršnim znanjem, zmožni tudi drug drugega opominjati.

15Pisal pa sem vam mestoma nekoliko drzneje, da bi vas zopet opomnil; to pa zaradi milosti, ki mi jo je Bog dal,

16da sem služabnik Kristusa Jezusa za pogane in opravljam sveto službo za božji evangelij, da bi tako postala daritev poganov prijetna, posvečena v Svetem Duhu.

17Morem se torej glede tega, kar Boga zadeva, ponašati v Kristusu Jezusu.

18Ne bom se namreč drznil navajati kaj takega, česar bi ne bil za poslušnost poganov po meni izvršil Kristus, z besedo in dejanjem,

19z močjo znamenj in čudežev, z močjo Svetega Duha, tako da sem evangelij o Kristusu razširil od Jeruzalema in naokoli tja do Ilirika.

20Tako sem imel za svojo čast, oznanjati evangelij ne tam, kjer se je Kristus že imenoval, da bi ne zidal na tujem temelju,

21marveč, kakor je pisano: »Tisti, katerim ni bilo o njem sporočeno, bodo videli, in kateri niso slišali, bodo razumeli.«

22Zaradi tega sem bil tudi večinoma zadržan priti k vam.

23Zdaj pa nimam več mesta v teh krajih in me že mnogo let navdaja želja, da bi k vam prišel,

24ko bom potoval v Španijo. Kajti upam, da vas bom mimogrede videl in da me boste, ko se vaše družbe nekoliko naužijem, tjakaj spremili.

25Zdaj pa pojdem v Jeruzalem, da služim svetim.

26Makedonija in Ahaja sta namreč sklenili, da bi napravili zbirko za uboge onih svetih, ki so v Jeruzalemu.

27Sklenili sta namreč, pa tudi dolžni sta jim; kajti če so pogani postali deležni njihovih duhovnih dobrot, so jim tudi dolžni v telesnih potrebah postreči.

28Ko torej to opravim in jim izročim ta dar, pojdem mimo vas v Španijo.

29Vem pa, da ko pridem k vam, pridem s polnostjo Kristusovega blagoslova.

30Opominjam pa vas, bratje, po Gospodu našem Jezusu Kristusu in po ljubezni Duha, da se z menoj vred borite v svojih molitvah zame pri Bogu,

31da bi bil rešen nevernikov, kateri so v Judeji, in da bi bila moja podpora za Jeruzalem svetim všeč;

32da bi, če je božja volja, z veseljem prišel k vam in se oddahnil med vami.

33Bog miru z vami vsemi! Amen.

← Chapter 14 Jump to: Chapter 16 →