Romans 2

Slovenian EKU

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →

1Zato si neopravičljiv, o človek, kdor koli si, ki sodiš. V čemer namreč drugega sodiš, sebe samega obsojaš; zakaj ti, ki sodiš, delaš isto.

2Vemo pa, da je božja sodba nad tistimi, ki delajo taka dela, prava.

3Mar meniš, o človek, kateri sodiš tiste, ki delajo taka dela, pa jih sam delaš, da ubežiš božji sodbi?

4Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne vedoč, da te božja dobrota vodi k pokori?

5Toda s svojo trdovratnostjo in z nespokornim srcem si nakopavaš jezo za dan jeze, ko se bo razodela pravična sodba Boga,

6ki bo povrnil vsakemu po njegovih delih:

7tistim, ki vztrajno v dobrih delih iščejo slave in časti in neminljivosti, z večnim življenjem;

8tistim pa, ki so prepirljivi in se ne uklonijo resnici, vdani pa so krivici, z jezo in srdom.

9Bridkost in stiska nad dušo vsakega človeka, ki dela hudo, najprej nad Juda, potem nad Grka;

10a slava in čast in mir nad vsakega, ki dela dobro, najprej nad Juda, potem nad Grka;

11zakaj Bog ne gleda na zunanjo veljavo ljudi.

12Kateri koli so namreč grešili brez postave, se bodo tudi brez postave pogubili; in kateri koli so grešili pod postavo, bodo po postavi obsojeni.

13Niso namreč pravični pred Bogom, kateri postavo slišijo, marveč kateri postavo spolnjujejo, bodo opravičeni –

14kadar namreč pogani, ki nimajo postave, po naravi delajo, kar veli postava, so oni, ko nimajo postave, sami sebi postava;

15ti namreč kažejo, da je delo postave zapisano v njih srcih, ker to spričuje obenem njih vest in se njih misli med seboj tožijo ali tudi zagovarjajo –

16na dan, ko bo, po mojem evangeliju, Bog sodil skrite namene človeštva po Jezusu Kristusu.

17Če se pa ti imenuješ Juda in se opiraš na postavo in se ponašaš z Bogom

18in poznaš njegovo voljo in po postavi poučen presojaš, kaj je boljše,

19in si prepričan, da si vodnik slepim, luč tistim, ki so v temi,

20vzgojitelj nerazumnih, učitelj preprostih, ker imaš v postavi pravilo spoznanja in resnice –

21ti torej, ki učiš drugega, sebe samega ne učiš, ki oznanjaš: »Ne kradi,« kradeš,

22ki praviš: »Ne prešuštvuj,« prešuštvuješ, ki čutiš gnus nad maliki, skruniš tempelj,

23ki se ponašaš s postavo, delaš s prelamljanjem postave Bogu nečast?

24Kajti božje ime se zaradi vas sramoti med pogani, kakor je pisano.

25Obreza je namreč v prid, če postavo spolnjuješ; če pa postavo prelamljaš, je tvoja obreza postala neobreza.

26Če torej neobrezani spolnjuje, kar določa postava, ali ne bo veljala njegova neobreza za obrezo?

27In po naravi neobrezani, ki postavo spolnjuje, bo obsodil tebe, ki kljub pismu in obrezi postavo prelamljaš.

28Ni namreč Jud, kateri je po zunanje, tudi ni obreza, katera je zunanja, na telesu;

29marveč tisti je Jud, ki je po notranje; in obreza je obreza srca, po duhu, ne po črki; njegova hvala ni od ljudi, ampak od Boga.

← Chapter 1 Jump to: Chapter 3 →