bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian SSP
/
Job 20
Job 20
Slovenian SSP
← Chapter 19
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 21 →
1
Nato je spregovoril Cofár Naámčan in rekel:
2
Zato mi moje misli narekujejo odgovor, zaradi tega sem razdražen:
3
poslušati moram grajo, ki me sramoti, a duh mi po moji pameti daje odgovor:
4
Ali veš, da je tako že od nekdaj, odkar je človek postavljen na zemljo?
5
Sreča krivičnikov je kratka, brezbožneževo veselje traja le trenutek.
6
Čeprav se njegova postava vzdiguje do neba in se njegova glava dotika oblakov,
7
izgine za vselej kakor njegovo blato, kateri so ga gledali, porečejo: Kje je?
8
Izgine kakor sanje in ga ni več najti, izgubi se kakor nočna prikazen.
9
Oko ga je gledalo, pa ga ne bo več, njegov kraj ga ne bo več videl.
10
Njegovi sinovi bodo iskali naklonjenost pri revežih, njegove roke morajo vračati lastno imetje.
11
Njegove kosti so še polne mladosti, a mora z njimi leči v zemljo.
12
Ker je v njegovih ustih hudobija sladka, jo skriva pod svojim jezikom,
13
jo varuje in je ne izpusti, zadržuje jo v svojem grlu.
14
Jed pa se mu v notranjosti spreminja, postaja gadji strup v njegovem telesu.
15
Bogastvo, ki ga je pogoltnil, izbruha, iz njegovega trebuha ga požene Bog.
16
Gadji strup sesa, umori ga kačji jezik.
17
Ne gleda prekopov med rekami, potokov medu in skute.
18
Vrača, kar je pridobil, in ne uživa, ne veseli se bogatega dobička.
19
Kajti zatiral in zapuščal je reveže, vzel si je hišo, ki je ni sezidal.
20
Ker ne ve, kdaj je njegovemu trebuhu zadosti, se ne reši svoje poželjivosti.
21
Nič ne uide njegovi požrešnosti, zato njegova sreča ne more trajati.
22
Ko je poln obilja, pride v stisko, vsa teža trpljenja pride nadenj.
23
Ko si hoče napolniti trebuh, pošlje Bog nadenj togoto svoje jeze in dežuje po njem s svojo hrano.
24
Če uide železnemu orožju, ga zadene bronast lok,
25
predre ga in pogleda iz njegovega hrbta, zasveti se iz njegovega žolča in zalotijo ga smrtni strahovi.
26
Čeprav je v temi spravljeno njegovo bogastvo, ga požre ogenj, ki ga nihče ni podnetil, in použije, kar še ostane v njegovem šotoru.
27
Nebo razodene njegovo krivdo in zemlja vstane proti njemu.
28
Bogastvo njegove hiše izgine, skopni, ko pride nadenj Božja jeza.
29
Taka je usoda, ki jo je krivičniku namenil Bog, dediščina, ki mu jo je Bog določil.
← Chapter 19
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 21 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42