bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian SSP
/
Job 30
Job 30
Slovenian SSP
← Chapter 29
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 31 →
1
Zdaj pa me zasmehujejo ljudje, ki so po dnevih mlajši od mene, katerih očetov nisem imel za vredne, da bi jih pridružil psom svoje črede.
2
In kaj naj mi pomeni moč njihovih rok? Njihova krepkost je razpadla.
3
Izčrpani od pomanjkanja in lakote glodajo suho pokrajino, včeraj pusto in zapuščeno.
4
Pobirajo lobodo v grmovju in korenina košeničice jim je za hrano.
5
Pregnani so od ljudi, za njimi vpijejo kakor za tatovi.
6
Prebivajo v rečnih koritih, v podzemeljskih jamah in skalnih votlinah.
7
Tulijo med grmovjem, pregnani so pod trnje.
8
Bedasti sinovi in sinovi brez imena, z bičem izgnani iz dežele.
9
A zdaj so iz mene naredili zbadljivko, imajo me za pregovor.
10
Studim se jim, držijo se proč od mene, mojemu obrazu ne prizanašajo s pljunki.
11
Ker se je odvezal z vrvi, me napada, nagobčnik so odvrgli pred menoj.
12
Vzdigujejo se proti odprti desnici, spodnašajo mi noge in nasipajo pogubne steze proti meni.
13
Mojo pot so razdrli, trudijo se, da bi me uničili, a jim nihče ne more pomagati.
14
Premikajo se, kakor se širi razpoka v obzidju, valijo se pod ruševinami.
15
Strahovi so se obrnili proti meni, kakor veter je odletela moja čast, kakor oblak je šla mimo moja blaginja.
16
Zdaj se moja duša v meni žalosti, zajeli so me dnevi ponižanja.
17
Noč mi razjeda kosti, moje glodajoče muke se ne poležejo.
18
Moja obleka se hoče z vso silo potuhniti, oprijemlje se me kakor ovratnik moje srajce.
19
Razkazuje me kot blato, enak sem prahu in pepelu.
20
Kličem te na pomoč, a me ne uslišiš, stojim pred teboj, a me samo gledaš.
21
Postal si okruten do mene, napadaš me s trdo pestjo.
22
Vzdiguješ me, goniš me v viharju in me spretno mehčaš.
23
Saj vem, da me poganjaš v smrt, v zbirno hišo vseh živih.
24
Vendar ne izteguje roke v uničenje, če v svojem propadanju kliče k njim na pomoč.
25
Mar nisem jokal pred tistim, ki je imel težak dan, ali moja duša ni žalovala pred ubožcem:
26
kajti pričakoval sem srečo, a je prišlo húdo, čakal sem svetlobo, a je prišla tema.
27
V moji notranjosti vre in ne odneha, zadeli so me dnevi bridkosti.
28
Mračen hodim, brez sonca, vstajam na zborovanju in kličem na pomoč.
29
Postal sem brat šakalom in tovariš nojem.
30
Koža počrnela odpada od mene, moje kosti gorijo v vročici.
31
Moje citre se oglašajo kot žalostinka, moja piščal daje glas jokajočih.
← Chapter 29
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 31 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42