John 10

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →

1»Resnično resnično vam povem: kdor ne pride v ovčjo stajo skozi vrata, ampak prileze drugod, je tat, ropar.

2Kdor pa pride skozi vrata, je pastir ovc.

3Njemu vratar odpre in ovce poslušajo njegov glas. Svoje kliče po imenu in jih vodi ven.

4Ko vse spusti ven, hodi pred njimi in ovce gredo za njim, ker poznajo njegov glas.

5Za tujcem pa ne bodo šle, marveč bodo bežale pred njim, ker ne poznajo glasu tujih ljudi.«

6Jezus jim je povedal to prispodobo, pa niso razumeli, kaj jim je hotel razodeti z njo.

7Jezus je znova spregovoril: »Resnično resnično vam povem: jaz sem vrata k ovcam.

8Vsi, ki so prišli pred menoj, so tatovi in roparji, in ovce jih niso poslušale.

9Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil: hodil bo noter in ven in bo našel pašo.

10Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.

11Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.

12Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, ko vidi, da prihaja volk, pusti ovce in zbeži, volk pa jih zgrabi in razkropi.

13Je pač najemnik in za ovce ni v skrbeh.

14Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene,

15kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.

16Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi te moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir.

17Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem.

18Nihče mi ga ne more vzeti, ampak ga dam sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem dobil od svojega Očeta.«

19Zaradi teh besed je vnovič nastal razdor med Judi.

20Veliko izmed njih je dejalo: »Hudi duh ga je obsedel in blede se mu. Kaj ga poslušate?«

21Drugi pa so menili: »Obsedenec vendar ne govori tako. Mar more hudi duh odpreti oči slepim?«

22Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi.

23Jezus je hodil v templju po Sálomonovem stebrišču gor in dol.

24Tedaj so ga obstopili Judje in vprašali: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Kristus, nam povej odkrito!«

25Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, pričajo o meni.

26Vendar mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc.

27Moje ovce poslušajo moj glas: poznam jih in hodijo za menoj.

28Dajem jim večno življenje: nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke.

29Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke.

30Jaz in Oče sva eno.«

31Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali.

32Jezus pa se je oglasil in jim rekel: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem storil pred vami. Zaradi katerega teh del me hočete kamnati?«

33Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, marveč zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.«

34Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: ‘ Jaz sem rekel: bogovi ste.’?

35Če je imenoval bogove tiste, katerim je bila namenjena božja beseda — in Sveto pismo se ne more ovreči —

36boste mar tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ‘Božji sin sem.’?

37Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite;

38če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in se prepričali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.«

39Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil njihovi roki.

40Znova je odšel čez Jórdan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval in ostal tam.

41Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo vse, kar je Janez povedal o njem, resnica.«

42In mnogi so tam začeli verovati vanj.

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →