John 20

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 19 Jump to: Chapter 21 →

1Prvi dan v tednu pride Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in vidi, da je kamen odvaljen od groba.

2Tedaj steče in pride k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima reče: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

3Peter in oni drugi učenec sta se odpravila na pot in šla h grobu.

4Skupaj sta tekla, vendar je oni drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu.

5Sklonil se je in videl povoje na tleh, vendar ni vstopil.

6Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje na tleh

7in prtič, ki je bil na njegovi glavi, vendar ni ležal med povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu.

8Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; videl je in veroval.

9Nista namreč še doumela Svetega pisma, da mora vstati od mrtvih.

10Nato sta se učenca vrnila domov.

11Marija pa je stala zunaj pred grobom in se jokala. Med jokom se je sklonila v grob

12in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri znožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

13Ogovorila sta jo: »Žena, zakaj jokaš?« Odgovorila jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.«

14Ko je to izgovorila, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus.

15Jezus ji reče: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz vzela.«

16Jezus ji reče: »Marija!« Ona se obrne in po hebrejsko reče: »Rabuní« (to pomeni Učenik).

17Jezus ji reče: »Ne zadržuj me! Nisem še namreč šel k Očetu; stopi pa k mojim bratom in jim povej: ‘Grem k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.’«

18Marija Magdalena je šla k učencem in jim oznanila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.

19Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se zadrževali učenci iz strahu pred Judi, vrata zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!«

20Ko je to izrekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda.

21Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz pošiljam vas.«

22Ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha!

23Komur grehe odpustite, so jim odpuščeni; komur jih zadržite, so jim zadržani.«

24Tomaža, enega izmed dvanajsterih, ki se imenuje Dvojček, pa ni bilo med njimi, ko je prišel Jezus.

25Drugi učenci so mu torej pripovedovali: »Gospoda smo videli.« Rekel jim je: »Če ne vidim na njegovih rokah znamenja žebljev in ne vtaknem prsta v rane od žebljev in ne položim roke v njegovo stran, že ne bom veroval.«

26Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž med njimi. Jezus pride pri zaprtih vratih, stopi mednje in jim reče: »Mir vam bodi!«

27Potem reče Tomažu: »Položi svoj prst semkaj in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo položi v mojo stran in ne bodi neveren, temveč veren.«

28Tomaž mu odgovori: »Moj Gospod in moj Bog!«

29Jezus mu reče: »Ker si me videl, veruješ. Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali!«

30Jezus je vpričo svojih učencev storil še veliko drugih znamenj, ki niso zapisana v tej knjigi;

31ta pa so zapisana, da bi vi verovali, da je Jezus Kristus Božji Sin, in da bi po veri imeli življenje v njegovem imenu.

← Chapter 19 Jump to: Chapter 21 →

Recommended Reading

Commentary John Commentaries → Devotional John Devotional Guide → Get This Bible JUB Study Bible →