Matthew 14

Slovenian EKU

← Chapter 13 Jump to: Chapter 15 →

1V tem času je četrtni oblastnik Herod slišal glas o Jezusu

2in je rekel svojim služabnikom: »To je Janez Krstnik; on je vstal od mrtvih in zato delujejo v njem čudežne moči.«

3Herod je bil namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa.

4Kajti Janez mu je govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.«

5Hotel ga je usmrtiti, pa se je zbal ljudstva, ker so ga imeli za preroka.

6Na Herodov rojstni dan pa je Herodiadina hči plesala pred gosti in se Herodu prikupila.

7Zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila.

8Ona pa je po materinem navodilu rekla: »Daj mi tukaj na krožniku glavo Janeza Krstnika!«

9Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati.

10Dal je torej Janeza v ječi obglaviti.

11In prinesli so njegovo glavo na krožniku in jo dali deklici in ta jo je nesla materi.

12In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo ter ga pokopali; potem so šli in to sporočili Jezusu.

13Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od ondod na samoten kraj, sam zase. Toda množice, ki so to zvedele so šle iz mest peš za njim.

14Ko je izstopil, je zagledal mnogo ljudstva; zasmilili so se mu in je ozdravil bolehne izmed njih.

15Ko pa se je zvečerilo, so k njemu stopili učenci in rekli: »Samoten je kraj in dan se je že nagnil; odpústi množice, naj gredo v vasi in si kupijo živeža.«

16Toda Jezus jim je rekel: »Ni jim treba odhajati, dajte jim vi jesti.«

17Odgovorili so mu: »Tukaj nimamo več ko pet hlebov in dve ribi.«

18Rekel je: »Prinesite mi jih semkaj!«

19In velel je ljudem sesti po travi; in vzel je tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo in jih blagoslovil; nato je hlebe razlomil in dal učencem, učenci pa množicam.

20In vsi so jedli in se nasitili; ostanke koscev so nato pobrali, dvanajst polnih košev.

21Teh pa, ki so jedli, je bilo kakih pet tisoč mož, brez žená in otrok.

22Takoj nato je učencem velel, naj stopijo v čoln in se pred njim peljejo na drugo stran; medtem bi on odpustil množice.

23Ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil; in ko se je zvečerilo, je bil sam ondi.

24Čoln pa so sredi morja premetavali valovi, kajti veter je bil nasproten.

25Ob četrti nočni straži je Jezus šel k njim, stopajoč po morju.

26Ko so ga učenci videli hoditi po morju, so se prestrašili in rekli: »Prikazen je!« In od strahu so zavpili.

27On pa jih je takoj ogovoril: »Bodite brez skrbi! Jaz sem; ne bojte se!«

28Oglasil pa se mu je Peter in rekel: »Gospod, če si ti, vêli mi, naj grem po vodi k tebi.«

29»Pridi!« mu je rekel. In Peter je stopil iz čolna in šel po vodi, da bi dospel do Jezusa.

30Ko pa je videl silni veter, se je zbal; začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«

31Takoj je Jezus stegnil roko, ga prijel in mu rekel: »Malovernež, zakaj si dvomil?«

32In stopila sta v čoln in veter je nehal.

33Ti pa, ki so bili v čolnu, so pristopili, padli predenj in rekli: »Zares, ti si božji Sin!«

34Ko so se prepeljali, so prišli v genezareško pokrajino.

35Kakor hitro pa so ga možje tega kraja spoznali, so sporočili po vsej tisti okolici; in prinesli so mu vse bolnike

36in ga prosili, da bi se le roba njegove obleke dotaknili; in kateri koli so se ga dotaknili, so ozdraveli.

← Chapter 13 Jump to: Chapter 15 →