Matthew 8

Slovenian EKU

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →

1Ko je prišel z gore, so ga spremljale velike množice.

2In glej, pristopil je gobavec, padel predenj in rekel: »Gospod, če hočeš, me moreš očistiti.«

3Jezus je stegnil roko, se ga dotaknil in rekel: »Hočem, očiščen bodi!« In takoj je bil očiščen od gob.

4In Jezus mu je naročil: »Glej, da nikomur ne poveš; ampak pojdi, pokaži se duhovniku in prinesi dar, ki ga je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.«

5Ko pa je prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil:

6»Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.«

7Jezus mu je rekel: »Pridem in ga ozdravim.«

8Stotnik pa mu je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen.

9Zakaj tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ‚Pojdi‘ in gre; in drugemu: ‚Pridi‘ in pride; in svojemu služabniku: ‚Stôri to‘ in storí.«

10Ko pa je Jezus to slišal, se je začudil in svojim spremljevalcem rekel: »Resnično, povem vam, tolike vere nisem našel pri nikomer v Izraelu!

11Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu,

12otroci kraljestva pa bodo vrženi ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi.«

13In stotniku je Jezus rekel: »Pojdi, in kakor si veroval, se ti zgôdi!« In služabnik je ozdravel tisto uro.

14Ko je prišel Jezus v Petrovo hišo, je videl, da njegova tašča leži in jo trese mrzlica.

15In dotaknil se je njene roke in mrzlica jo je zapustila. In vstala je ter mu stregla.

16Ko pa se je zvečerilo, so mu privedli mnogo obsedenih, in izgnal je z besedo duhove in ozdravil vse bolnike.

17Tako se je spolnilo, kar je bilo rečeno po preroku Izaiju, ki pravi: »On je prevzel naše slabosti in nosil naše bolezni.«

18Ko pa je Jezus videl okrog sebe mnogo ljudstva, je velel oditi na drugo stran.

19In pristopil je neki pismouk ter mu rekel: »Učenik, za teboj bom hodil, kamor koli pojdeš.«

20Jezus mu je odgovoril: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.«

21Nekdo drug izmed njegovih učencev mu je rekel: »Gospod, dovoli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«

22Jezus pa mu je rekel: »Hôdi za menoj in pústi, da mrtvi svoje mrtve pokopljejo!«

23In stopil je v čoln in z njim so šli njegovi učenci.

24In glej, na morju je nastal velik vihar, tako da so čoln zagrinjali valovi – on pa je spal.

25In učenci so pristopili, ga zbudili in rekli: »Gospod, reši nas! Potapljamo se!«

26In reče jim: »Kaj ste boječi, maloverni?« Tedaj vstane in zagrozi vetrovom in morju – in nastala je velika tišina.

27Ljudje pa so se začudili in so govorili: »Kdo je ta, da so mu celo vetrovi in morje pokorni?«

28Ko je prišel na drugo stran, v Gadarsko deželo, sta ga srečala dva obsedenca, ki sta prišla iz grobišča, tako silno divja, da nihče ni mogel iti mimo po tisti poti.

29In glej, zakričala sta: »Kaj imaš ti z nama, Sin božji? Ali si nas prišel semkaj pred časom mučit?«

30Pasla pa se je [ne] daleč od njih velika čreda svinj.

31In hudi duhovi so ga prosili: »Če nas hočeš izgnati, pošlji nas v čredo svinj!«

32In rekel jim je: »Pojdite!« Izšli so torej in obsedli svinje. In glej, vsa čreda je po bregu planila v morje in v vodi poginila.

33Pastirji pa so zbežali, odšli v mesto in razglasili vse, tudi o obsedencih.

34In glej, vse mesto je šlo Jezusu naproti; in ko so ga zagledali, so ga prosili, da bi odšel iz njihovih krajev.

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →