Matthew 15

Slovenian EKU

← Chapter 14 Jump to: Chapter 16 →

1Takrat so prišli k njemu farizeji in pismouki iz Jeruzalema in so rekli:

2»Zakaj tvoji učenci prestopajo izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedó kruh.«

3On pa jim je odgovoril: »Zakaj pa tudi vi zaradi svojega izročila prestopate božjo zapoved?

4Bog je namreč rekel: ‚Spoštuj očeta in mater‘ in ‚Kdor kolne očeta in mater, naj umrje!‘

5Vi pa pravite: ‚Kdor koli reče očetu ali materi: Naj bo Bogu dar, kar bi ti od mene bilo v prid –

6mu ni treba spoštovati očeta ali matere!‘ Tako ste zaradi svojega izročila zavrgli božjo zapoved.

7Hinavci! Prav je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel:

8‚To ljudstvo me časti z ustnicami, a njih srce je daleč od mene;

9zaman me pa časté, ker učé človeške nauke in zapovedi.‘«

10In poklical je k sebi ljudstvo in mu rekel: »Poslušajte in umejte!

11Ne omadežuje človeka to, kar gre v usta, ampak, kar gre iz ust, to ga omadežuje.«

12Tedaj so njegovi učenci pristopili in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali, ko so slišali to besedo?«

13In odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo s korenino izrvana.

14Pustite jih! Slepi so, vodniki slepih. Če pa slepi slepega vodi, oba v jamo padeta.«

15Spregovoril pa je Peter in mu rekel: »Razloži nam to priliko!«

16On pa je rekel: »Kaj tudi vi ne umevate?

17Ali ne veste, da gre to, kar prihaja v usta, v želodec, in se izloča?

18Kar pa prihaja iz ust, gre iz srca, in to omadežuje človeka.

19Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, uboji, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, bogokletstva.

20To je, kar človeka omadežuje, z neumitimi rokami jesti pa človeka ne omadežuje.«

21In Jezus je šel od tam in se umaknil v tirske in sidonske kraje.

22In glej, prišla je žena Kananejka iz tistih krajev in je zavpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.«

23Toda ni ji odgovoril besede. In pristopili so njegovi učenci ter ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami!«

24On je odgovoril: »Le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše sem poslan.«

25Ona pa je prišla in padla predenj, govoreč: »Gospod, pomagaj mi!«

26Odgovoril je: »Ni prav, da bi se kruh vzel otrokom in se vrgel psom.«

27Ona pa je rekla: »Res je, Gospod, a tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«

28Tedaj ji je Jezus rekel: »O žena, velika je tvoja vera; zgôdi se ti, kakor želiš!« In njena hči je bila zdrava od tiste ure.

29In Jezus je šel od tam in dospel h Galilejskemu morju; stopil je na goro in tam sédel.

30In k njemu so prišle velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, kruljave, neme in mnogo drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil;

31in množice so se začudile, ko so videle, da nemi govorijo, da so kruljavi zdravi, hromi hodijo in slepi gledajo. In slavili so Izraelovega Boga.

32Jezus pa je poklical svoje učence in rekel: »Ljudstvo se mi smili; kajti že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da morda na poti ne omagajo.«

33Učenci mu rečejo: »Od kod bi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi takšno množico nasitili?«

34Jezus jim reče: »Koliko hlebov imate?« Rekli so: »Sedem, pa malo ribic.«

35In velel je ljudstvu sesti po tleh;

36in vzel je sedmero hlebov in ribe, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, učenci pa množicam.

37In vsi so jedli in se nasitili; in kar je ostalo koščkov, so pobrali – sedem polnih košar.

38Njih pa, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, brez žená in otrok.

39In odpustil je množice, stopil v čoln in prišel v magedanske kraje.

← Chapter 14 Jump to: Chapter 16 →