Matthew 22

Slovenian EKU

← Chapter 21 Jump to: Chapter 23 →

1In Jezus jim je zopet spregovoril v prilikah:

2»Nebeško kraljestvo je podobno kralju, ki je svojemu sinu napravil svatbo.

3In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti.

4Poslal je spet druge služabnike z naročilom: ‚Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana živina je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo!‘

5Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji,

6ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili.

7Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal tiste ubijalce in njihovo mesto požgal.

8Potem reče svojim služabnikom: ‚Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni.

9Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katere koli najdete.‘

10In njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti.

11Ko pa je prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila.

12Rekel mu je: ‚Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?‘ On pa je molčal.

13Tedaj je kralj velel strežnikom: ‚Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo: tam bo jok in škripanje z zobmi.‘

14Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.«

15Tedaj so farizeji odšli in se posvetovali, da bi ga ujeli v besedi.

16In pošljejo k njemu svoje učence skupaj s herodovci in rekó: »Učenik, vemo, da si resnicoljuben in v resnici učiš pot božjo in se za nikogar ne meniš, ker ne gledaš na osebo.

17Povej nam torej, kaj se ti zdi: ali se sme cesarju dajati davek ali ne?«

18Jezus pa je spoznal njih hudobnost in rekel: »Kaj me skušate, hinavci?

19Pokažite mi davčni novec!« Prinesli so mu denar.

20In reče jim: »Čigava je ta podoba in napis?«

21Rekó mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim pravi: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega.«

22Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli.

23Tistega dne so prišli k njemu saduceji, ki trdijo, da ni vstajenja, in so ga vprašali:

24»Učenik, Mojzes je rekel: ‚Če kdo umrje brez otrok, naj njegov brat vzame njegovo ženo in obudi zarod svojemu bratu.‘

25Bilo pa je pri nas sedem bratov. In prvi, ki se je oženil, je umrl, in ker ni imel potomstva, je zapustil ženo svojemu bratu;

26tako tudi drugi in tretji, do sedmega.

27Za vsemi pa je umrla tudi žena.

28Ob vstajenju torej – čigava izmed teh sedmih bo žena? Vsi so jo namreč imeli.«

29Jezus jim je odgovoril: »Motite se, ker ne poznate ne pisma ne božje moči.

30Ob vstajenju se namreč ne bodo ženili in ne možile, ampak bodo kakor angeli v nebesih.

31O vstajenju mrtvih pa – ali niste brali, kar vam je povedal Bog, ko je govoril:

32‚Jaz sem Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov‘? Ni pa Bog mrtvih, marveč živih.«

33In ko so množice to slišale, so strmele nad njegovim naukom.

34Ko so farizeji zvedeli, da je saduceje prisilil k molku, so se sešli

35in nekdo izmed njih, ki je bil učitelj postave, ga je hotel skušati in ga je vprašal:

36»Učenik, katera je največja zapoved v postavi?«

37Jezus mu je odgovoril: »‚Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in vso dušo in vsem mišljenjem.‘

38To je največja in prva zapoved.

39Druga pa je njej enaka: ‚Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe.‘

40Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

41Ko pa so bili farizeji zbrani, jih je Jezus vprašal:

42»Kaj se vam zdi o Kristusu, čigav sin je?« Odgovorijo mu: »Davidov.«

43Reče jim: »Kako ga torej David v Duhu imenuje Gospoda, ko pravi:

44‚Gospod je rekel mojemu Gospodu: Sédi na mojo desnico, dokler tvojih sovražnikov ne položim za podnožje tvojih nog.‘

45Če ga torej David imenuje Gospoda, kako je njegov sin?«

46In nobeden mu ni mogel ne besede odgovoriti in od tega dne se ga tudi nihče ni več drznil še kaj vprašati.

← Chapter 21 Jump to: Chapter 23 →