bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Acts 16
Acts 16
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 15
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 17 →
1
Prišla sta pa vu Derbo i Listro; i ovo vučeník nikakši je bio tam po iméni Timoteuš, sin nikše verne Židovske žené, očé pa Grčkoga.
2
Kí je dobro svedôstvo meo od oni bratov, kí so vu Listri i Ikonii.
3
Toga je šteo Pavel, ka bi ž njím vö šô; i vzéo ga je, i obrezao ga je za volo Žídovov, kí so vu oni mêstaj bilí. Ár so vsi znali očo njegovoga, kâ je Grk bio.
4
Gda bi pa odhodjávali mêsta, zapovedali so njim varvati návuke skončane od apoštolov i stariši vu Jerušálemi.
5
Gmajne so se záto potrdjávale vu veri, i narájale so se vsáki den.
6
Obhodivši pa Frígie i Galácie držélo, prepovêdano njim je od Düha svétoga gúčati rêč vu Ážii.
7
Gda bi pa k Mižii prišli, sküšávali so v Bitínio idti; i nej je je níhao Düh.
8
Mímo idôči pa kre Mižie, doli so šli vu Troado.
9
I vidênje se je v noči skázalo Pavli: môž níki Macedonski je stáo pred njim, proséči ga i govoréči: hodi v Macedonio i pomágaj nám.
10
Kak je pa tô vidênje vido, preci smo ískali vö idti vu Macedonio gvüšni bodôči, ka nás je Gospôd zváo njim Evangeliom nazviščávat.
11
Odplavavši záto od Troade rávno smo bêžali vu Samotrácio, i drügi dén v Neapoliš.
12
Odnut pa vu Filippis, štero je prvo Macedonske držéle mesto nej dávno naseljeno. Bilí smo pa vu tistom mesti prebívajôči nikeliko dní.
13
I sobôtni dén smo vö šli z mesta k potoki, gde so molítvi držali, i sedeči gúčali smo vküp správlenim ženám.
14
I níka žena po imèni Lidia škarlat odávajôča z mesta Tiatirskoga Bogá bojéča, je poslüšala, šteroj je Gospôd ôdpro srcé, da bi pazila na ona, štera so od Pavla právlena.
15
Gda bi pa okrstšena bíla ona i hiža njê, prosila je govoréča: či ste me sôdili verno Gospodnovo bidti, notri idôči vu hižo mojo, ostante. I priprávlala nás je.
16
Prigôdilo se je pa, gda bi šli k molítvam, edna deklíčka imajôča dühá vujvice, pribêžala je pred nás, štera je dosta haska prinášala gospodárom svojim z vujvičüvanjem.
17
Tá nasledüvajôča Pavla i nás, kríčala je govoréča: eti lüdjé so slugi toga víšešnjega Bogá, kí vám nazviščávajo pôt zveličanja.
18
Tô je pa delala vnogo dní. Žmetno je pa stalô Pavla, i obrné se i erčé dühi: zapovidávam ti vu Jezuš Kristušovom iméni, idi vö ž njê. I vö je odíšao vu onoj vöri.
19
Vidôči pa njé gospodárje, ka je odíšla vüpazen dobíčka njihovoga, zgrabivši Pavla i Siláša, vlekli so njidva na plac pred vládnike.
20
I postavivši je pred voje vitézov govoréči: eti lüdjé burkajo mesto naše Židovje bodôči.
21
I nazviščávajo návade, štere je nám nej slobodno gori vzéti, niti činiti, da smo Rimlánci.
22
I vküp se je spravilo lüdstvo prôti njima i vitézov voji doli strgavši gvant ž njidva, zapovedali so njidva šibami biti.
23
I gda bi dosta vdárcov na njidva djáli, vrgli so njidva v temnico, zapovedavši variváči temnice, kâ bi njidva skrblivo držao.
24
Kí, geto je tô zapoved vzéo, vrgao njidva je vu notrêšnjo temnico, i stisno njima je nogé v klado.
25
Okoli pô nôči pa Pavel i Siláš moléča spêvala sta pesem Bôgi. Poslüšali so pa njidva i ti zvézani robje.
26
Hitro je pa veliko zemlé gíbanje postanolo na teliko, da so se i fundamentomi temnice genoli, i odprle so se preci vse dveri, i vsê vezala so se odvézala.
27
Ze sna se pa predramivši variváč temnice, i vidôči odprte dveri temnice, vö potégnovši meč, šteo se je vmoriti štímajôči, kâ so odbêžali ti zvézani.
28
Kríčao je pa z velikim glásom Pavel, govoréči: ne včíni si nikaj hüdoga, ár smo vsi eti.
29
Proséči pa svetlôčo, notri je skočo; i prestrašivši se, spadno je pred Pavla i Siláša.
30
I vö njidva je pelao i erčé: gospodna, ka mi je včiniti, naj se zveličam?
31
Oneva sta pa erkla: veri vu Gospon Jezuši Kristuši, i zveličaš se tí i hiža tvoja.
32
I gúčala sta njemi rêč Gospodnovo i vsêm vu hiži njegovoj bodôčim.
33
I k sebi je vzévši vu onoj vöri te nôči ôprao njidva je od vdárcov, i okrstšen je on i vsi njegovi preci.
34
I pelao njidva je vu hižo svojo, prestro je stol, i veselio se je, ka je ze vsov hižov vervao Bôgi.
35
Gda bi pa dén grátao, poslali so voji vitézov sluge govoréči: odpüsti lüdí one.
36
Variváč temnice je pa na znánje dáo Pavli té rečí: kâ so poslali voji vitézov, naj se odpüstíta. Zdaj záto vö idôča idta vu méri.
37
Pavel njim je pa erkao: zbili so náj očivesno neosodjene, lüdí Rimske; i vrgli so náj v temnico, i zdaj náj skrívoma ščéjo vö vržti? Nej, nego naj prído samí, i tak náj naj vö pelajo.
38
Nazvêstili so pa vitézov vojom slugi té rečí, i zbojali so se slíšavši, ka sta Rimska.
39
I pridôči prizvali so njidva; i vö njidva pelavši prosili so njidva, kâ bi vö šla z mesta.
40
Vö idôča pa z temnice, notri sta šla k Lidii; i vidôča brate, potrôštala sta je, i tak sta šla vö.
← Chapter 15
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 17 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28