bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Acts 28
Acts 28
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 27
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
1
I geto so etak zdržáni: teda so spoznali; ka se Melita zové te záton.
2
Barbaruške so pa nej malo človêstva meli k nám. Ár so naložili ogen, i gori so nás vse príjali za volo deždža, kí je na nás prišao i za volo mraza.
3
Gda bi pa Pavel dosta rožja vküp spôbrao i na ogen djáo: edna vipera od toplôče vö idôča zgrábila se je rôke njegove.
4
Kak so pa barbaruške vidili viséčo tô stvár z roké njegove: pravili so eden drügomi: kakpa liki lüdomorec je ete človik, koga zdržanoga z môrja zadomeščávanje živeti ne nihá.
5
On je pa doli stepao to stvár vu ogen: i nikaj se njemi je nej zgôdilo hüdoga.
6
Oni so pa čakali: ka otečé, ali tá spádne i náglo merjé. Gda bi pa dugo čakali i vidili bi, ka se njemi nikaj hüdoga ne pripeti: premênili so se v pámeti i erkli so, ka je on Bôg.
7
Okôli onoga mesta so pa bilí marofje toga prednjêšega etoga zátona po iméni Publiuša: kí nás je gori príjao i trí dní nás je po priátelskom držao.
8
Prigôdilo se je pa: da bi oča Publiušov ležao tréšlike i grížo majôči. K šteromi Pavel notri idôči i moléči geto je na njega položo roké svoje, zvráčo ga je.
9
Štero gda bi se zgôdilo: i ti drügi, kí so nemočni bilí vu zátoni pristôpili so ino so ozdravili.
10
Kí so z vnôgim poštenjom nás poštüvali, i odhájajôčim so nám nadêvali na ládjo ta potrêbna.
11
Po trí mêseci smo pa odplavali na ednoj Aleksandriánskoj ládji prezímajôčoj v tom zátoni, štere cimer je bio Dvojčeti.
12
I pridôči vu Sirakúšo ostanoli smo tam trí dní.
13
Odkud okôli plavavši prišli smo v Regium: i, da bi eden cêli dén jüg píhao, drügi dén smo prišli vu Puteole.
14
Gde smo najšli brate, šteri so nás prosili, ka bi sedem dní tam ostanoli: i tak smo v Rim prišli.
15
I odnut bratje, gda bi od nás čüli, vö so prišli prôti nám notri do Appiušovoga placa i k trém krčmám: štere geto je Pavel vido, hválo je dáo Bôgi, i vzéo je srčnost.
16
Gda smo pa prišli v Rim: stotnik je krokám dáo vitézov poglavníki vôznike. Pavli je pa dopüščeno: ka bi od sebe ostano zednim vitézom, kí bi ga strážo.
17
Zgôdilo se je pa po trétjem dnévi: vküp je zézvao Pavel one, kí so prednjêši bilì med Židovmi. Gda bi pa vküp sprišli; erčé njim: možjé bratje, či gli sem jas nikaj nej včíno prôti lüdstvi našemi, ali očinskim návadam; dönok sem rob z Jerušálema dáni vu Rimláncov roké.
18
Šteri, gda so me sôdili, šteli so me odpistiti záto, ka je nikšega smrti vrêdnoga zroka v meni nej bilô.
19
Ali gda bi prôti gúčali Židovje: prisilili so me zezávati Casara, nej; liki da bi kâ meo, za koj bi moj národ tôžo.
20
Za šteroga zroka volo sem vás prízvao: da bi vás vido i z vami gúčao. Ár za volo vüpanja Izraelskoga sem z etimi láncmi zvézani.
21
Oni so njemi pa erkli: mí smo ni písanja od tébe nej vzéli od Judee; niti pridôči što bratov je kâ nazvêsto, ali pravo od tébe hüdoga.
22
Za vrêdno pa držímo od tébe čüti; kákše si pámeti? Ár nám je na zvánje dáno od toga jeretinstva: ka se njemi povsud prôti právi.
23
Odlôčili so njemi pa eden dén, na šteri dén ji je potomtoga vnogo k njemi prišlo na stán: kim je razdêvao svedočéči králevstvo Bože i rátavši je na ona, štera so okoli Jezuša, i z Môšeša i prorokov, odzránja notri do večéra.
24
I níki so na njé stanoli, ka je pravo; níki so pa nej vervali.
25
Gda bi se pa nê zglíhali med sebom; razíšli so: geto je Pavel eto edno rêč erkao, ka je dobro S. Düh gúčao po Ežaiáši proroki k našim očákom.
26
Govoréči: idi k etomi lüdstvi i povej; poslüšajôči poslüšali bodete i ne bodte razmeli, i gledôč glédali bodete i ne bodte vidili.
27
Ár je potüčeno srce etoga lüdstva i z vühami žmetno poslüšajo i oči svoje so vküp stisnoli; naj kak ne vídijo z očmí i z vühami ne slíšijo i z srcom razmijo i povrnéjo se i zvráčim je.
28
Zàto na znánje vám bojdi: ka je poganom poslano zveličánstvo Bože i oni bodo poslüšali.
29
I, gda bi on eta erkao, odíšli so Židovje i dosta so se med sebom štükali.
30
Ostano je pa Pavel dvej cêli leti na svojem lastivnom najétom mesti; i k sebi je príjao vse, kí so k njemi notri šli.
31
Predgajôči králevstvo Bože i vučéči ona: štera so od Gospon Jezuš Kristuša zevsov srečnostjov brezi prepovesti.
← Chapter 27
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28