bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Acts 27
Acts 27
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 26
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 28 →
1
Gda bi pa osodjeno bilô; naj mi v Vlaški orság plavamo; dáli so i Pavla i níke drüge vôznikestotniki, poiméni Juliuši, z Casarovoga šerega.
2
Idôči pa na ládjo Adramittinsko, ka bi kre mêst Ažie plavali: püstili smo se bôdoči z nami Aristarhuš Macedonski z Tessalonike valon.
3
Drügi dén smo se pa pripelali vu Šidon. I Júliuš človêstvo zkázavši Pavli dopüsto njemi je; ka bi šô k priátelom za volo zadoblenjá stroška.
4
I odnut smo se püstili i odplavali smo pôleg Cipruša záto, ka so nám vötrovje prôti bilí.
5
I tak ono môrje, štero je kre Cílicie i Pamfílie, preplavavši, prišli smo vu Míro mesto Lizie.
6
I tam je najšao stotnik edno ládjo Aleksandriánsko plavajôčo v Vlaški orság djáo nás je v njô.
7
Gda bi pa vnogo dní müdno plavali, i komaj bi prišli k Kníduši, ár nam je bráno vöter, plavali smo pod Kretov pôleg Šalmone.
8
I komaj jo preplavavši prišli smo vu mesto níko, štero se zové Dober brod; šteromi je blüzi bilô mesto Lazea.
9
Gda bi pa poredno vrêmena prêšlo i plavanje je tüdi kvárno bilô záto; ka je i post prêšao: opomínao je je Pavel.
10
Njim govoréči: možjé, vidim, kâ z škodom i z velikim kvárom nej li samo bremena i ládje, nego i našega žítka bode eto plavanje.
11
Stotnik je pa več vervao ládje ravnáči, i gospodári, liki tomi, ka je Pavel pravo.
12
Neprílični pa brod bodôči na zimski stánek, vékši tál ji je tak tanáčivalo: ka bi se i odnut püstili; či bi tak mogli pridôči vu Fenício, tam prezímati; štera je brod Krete gledéči k podnévi i k večéri.
13
Gda bi pa jüg píhao: štímali so, ka bodo v goridjánji srečni, püstivši se od Assona odplavali so mímo Krete.
14
Potom pa nej dúgo zdr’u se je pôleg njé jáko silni vöter, šteri se zové Euroklidon.
15
Gda bi se pa vnesla ládja i prôti vötri bi nê mogla státi: püstili smo jo i nosili se semo tamo.
16
Geto smo pa pod níki záton pribêžali, kí se zové Klauda; komaj smo obdržali čún.
17
Šteroga so gori potégnoli sebi na pomôč, gda so podpašüvali ládjo; i bojéči se, naj se na pêsečno mesto ne namêrijo, raspüstili so vötrnice, i tak so se nosili.
18
Gda bi se pa jáko od slápa gonili: drügi dén so to lagojêšo náklado vö zlüčali.
19
I trétji dén smo pá svojimi rokami posôdo ládje vö zmetali.
20
Gda bi se pa ni sunce ni zvêzde ne zkázale vnogo dní i vihér bi nej máli postanjüvao: vse vüpanje je totá bilô od našega zdržávanja.
21
I, geto je dosta strádanja bilô, teda stojéči Pavel nasrêdi med njimi erčé: ô možjé, potrêbno je bilô istina mené bôgati, i nej kraj idti od Krete, i dobiti škodo eto i kvár.
22
I zdaj, opomínam vás, dobre vôle bojdte: ár ni ednoga žítek ne prêde; nego li ládja.
23
Ár je pristôpo k meni eto nôč angel Boži; šteroga sem i šteromi slüžim.
24
Govoréči: ne boj se Pavel. Pred Casara ti je potrêbno postánoti; i ovo darüvao ti je Bôg vse; kí z tebom plavajo.
25
Záto dobre vôle bojdte, ô možjé: ár verjem Bôgi, ka tak bode; liki mi je povêdano.
26
Vu nikši záton se pa mámo vö vržti.
27
Gda bi pa štirínájseta nôč bíla, kak smo se semo tamo nosili na Adriánskom môrji: okoli pô nôči so štímali ládjarje, ka se njim približáva nikša držéla.
28
I püstili so olôvnico i najšli so: ka je môrje dvajseti klaftrov globoko bilô: i malo dale idôči pá so püstili olôvnico i najšli so petnájset klaftrov.
29
Bojéči se pa, da bi se kak na kamena mêsta nê namerili, z répa so štiri kotve vö vrgli želejjôči, da bi dén bio.
30
Gda bi pa ládjarje šteli odbêžati z ládje i püstili bi čun vu môrje pod tákšim obrázom; liki da bi šteli kotve z prêdnjega tála vö ftegüvati.
31
Erčé Pavel stotniki i vitézom: či eti ne ostáno vládji; ví se zdržati nemerte.
32
Teda so vitézje odsekali vajati ešuna: i niháli so ga, da je vö spadno.
33
Dokeč se je pa denílo: opomínao je Pavel vse; ka bi hráno vzéli, erkôči; dnes je štirinájseti dén, kak ste čákajôči trêzni ostanoli, i nikaj ste nej k sebi vzéli.
34
Záto opominam vás; vzemte si hráno. Ár tô bode vám kvašemi zdržávanji; ár ni eden vlás vám z gláve ne spádne.
35
Gda bi pa eta erkao: vzéo je krüh i hválo je dáo Bôgi pred vsêmi i vlomivši ga záčao je jesti.
36
Srčni pa včinjeni vsi i oni so ksebi vzéli hráno.
37
Bilô nás je pa vsej na ládji dvêstô sedemdesét i šést düš.
38
Nasičeni pa z hránov zlêhkotili so ládjo, geto so vö sipali silje vu môrje.
39
Gda bi pa dén grátao: zemlo so nej poznali; níka nároča so pa na pamet vzéli, štera so brod mela; na šteroga so šteli, či mogôče bilô, vö zegnati ládjo.
40
I kotve so okôli vö strgali i püstili so se vu môrje raspüstivši takájše vajati ravnanja i pozdignovši vötrnico k vötri, držali so se k brodi.
41
Gda bi se pa namerili na mesto dvôjega môrja: zavdarili so ládjo na pečino. I gôbec istina, kak je vézno, ostano je tak; da se je ni geno nej; rép se je pa raspüščávao od sile válov.
42
Vitézov tanáč je pa bio: ka bi vôznike spokklali; da bi šteri, vö priplavavši, ne odbêžao.
43
Stotnik je pa šteo obdržati Pavla: záto njim je prepovedao té tanáč doprnesti. I zapovedao je, tistim; kí morejo plavati: ka bi se v môrje püstili naj prvle i vö bi plavali na zemlo.
44
I ti drügi kí na deskáj, kí pa na kákšem táli od ládje ftrgnjenom. I tak je včinjeno: da so vsi zdravi na zemlo prišli.
← Chapter 26
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 28 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28