bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Acts 26
Acts 26
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 25
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 27 →
1
Agrippa pa erčé Pavli: dopüščeno ti je, naj sám za sébe gučíš. Teda Pavel vtégnovši rokô etak se je zagovárjo.
2
Od vsega toga, za šteroga volo se tôžim od Židovov, Agrippa král, za bláženoga se držim: ka se mi je dnes pred tebom potrêbno zagovárjati.
3
Naj bole záto, ka znaš vse Židovske i návade i spitávanja. Prosim te tak; trplivo me poslüšaj.
4
Žítek istina moje mladosti, kákši je bio od začétka med mojim národom vu Jerušálemi, znájo vsi Židovje.
5
Liki kí so me ešče prvle zdávnja poznali (čiščéjo svedočiti) kâ sem pôleg naj trdnêšega réda našega vadlüvanja zívo, kak Farizeuš.
6
I zdaj za volo vüpanja obečanja, štero je včinjeno očákom od Bogá, stojim eti pod sôdbo vrženi.
7
K šteromi vüpanji ka prído: dvanájsetera pokolênja naša, neprestanoma nôč i dén Bôgi slüžéča, se vüpajo. Za etoga vüpanja volo se tôžim, Agrippa král, od Židovov.
8
Ka? jeli za nevervano delo se sôdi pri vas: či Bôg mrtve zbüdjáva?
9
Ja sem istina mêno pri sebi: ka mi prôti iméni Jezuša Nazarenskoga vnôga trbê činiti.
10
Štero sem i činio vu Jerušálemi: i vnôge ti svéti sem jas vu temnico zápro, geto sem od vládnikov popovski oblást vzéo; i gda bi se meli bujti, i jas sem pravo na njé šentencio.
11
I po vsej správiščaj gôstokràt sem je kaštigao i priprávlao sem je preklinjati: i jáko sem besno na njé pregánjajôči je notri do slêdnji mêst.
12
V kom sem šô i vu Damaškuš z oblástjov i z slobočinov od víšešnji popov vzétov.
13
Opôdné pa na pôti vido sem, ô král! ka me je z nebés od svetlosti sunca vékša svetlost okôli vzéla, i one; kí so z menom šli.
14
Gda bi pa mí vsi doli spadnoli na zemlo; čüo sem glás meni govoréči i erkôči z židovskim jezikom: Šaul, Šaul, ka me pregánjaš? žmetno je tebi prôti spici brsati.
15
Jas sem pa erkao: što si, Gospodne? On je pa erkao: jas sem Jezuš; šteroga tí pregánjaš.
16
Ali stani gori i stôpi na nogé tvoje. Ár za toga volo sem se ti zkázao: ka te včinim slüžbeníka i svedoka i oni, štera si vido, i oni, štera se ti pokážejo.
17
Ár te vö oslobodim z etoga lüdstva i z poganov, med štere te zdaj pošílam.
18
Naj njim odpréš oči njihove; da se povrnéjo od kmice vu svetlost, i z oblásti šatanove k Bôgi, i vzemejo odpüščanje grêhov i öročino med posvečenimi po veri štera je vu meni.
19
Záto, Agrippa král, nej sem bio neveren nebeskomi vidênji.
20
Nego v Damaškuši bodôčim oprvič i v Jerušálemi i po vsoj krajini Judee, potom i poganom sem nazviščávao: ka bi pokôro činíli i povrnoli bi se k Bôgi vrêdna pokôre dela činéči.
21
Za tê volo so mešteli Židovje, popádjenoga vu Cérkvi, svojmi rokami vmoriti.
22
Ali pomôč sem dôbo od Bogá i notri do etoga dnéva stojim, svedôstvo činéči málomi i velikomi nikaj zvün toga nej govoréči, štera so i prorocke i Môšeš gúčali; ka májo bidti.
23
Ka je Kristuš mogao trpeti i prvi z gori stanenjá mrtvi svetlost nazviščàvati etomi lüdstvi i poganom.
24
Gda bi pa eta na svoje zagovárjanje gúčao: Festuš z velikim glásom velí: blázníš Pavel, vnôga písma te na bláznost obráčajo.
25
On pa erčé: ne bláznim, zmožni Festuš; nego istine i trêznosti reči gučim.
26
Ár zná od tê král; pred šterim i srčno gučim. Ár, ka bi kâ toga skritoga bilô pred njim, ne verjem: ár je tô nej v kôti včinjeno.
27
Verješ král Agrippa prorokom? Znám, ka verješ.
28
Agrippa pa erčé Pavli: malo, ka me na njé ne vzemeš; naj krstšenik bodem.
29
Pavel pa erčé: želêm od Bogá i vu malom i vu vnogom nej li samo tebé, nego i vse poslüšajôče mené dnes tákše bidti; kakši sem i jas, zvün etoga vezala.
30
I gda bi on eta erkao: gori je stano král i poglavár i Bernice i kí so ž njimi sédeli.
31
I na strán so se obrnoli gúčali so si med sebom govoréči: ete človik je nikaj smrti ali vôze vrêdnoga nej včíno.
32
Agrippa pa Festuš erčé: té človik bi se mogao odpistiti; da bi ne zezávao Casara.
← Chapter 25
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 27 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28