bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Mark 14
Mark 14
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 13
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 15 →
1
Bio je pa vüzen, i po drügom dnévi brezi kvasá krühov svétki; i iskali so vládnicke popovski i pisáčke, kakda bi ga po jálnosti zgrabili i vmôrili.
2
Pravili so pa: nej vu svétki, naj kak burkanje ne bode lüdstva.
3
I gda bi on bio vu Betánii vu híži Šimonovoj toga gobavca; sedéči on, príde edna žena, štera je mêla alabaštrom punoga čístoga nárduškoga drágoga mazala; i vküp stere te alabaštrom i vö njemi vlijé na glavo.
4
Bilí so pa niki nemirovni, vu sebi i govoréči: zakaj je toga mazala eto pogüblenjé?
5
Ár bi se lêhko ôdalo više za tri stô pênez i dalô siromákom. I razčémerili so se na njô.
6
Jezuš je pa erkao: nihájte jo; zakâ ji dresélnost správlate? Dobro delo je včiníla z menom.
7
Ár siromáke vsigdár máte sebom; i, gda ščéte, morete njim dobro včiniti, mené pa vsigdár nemate.
8
Ona, ka je mêla, je včiníla; naprê je prišla mazat moje têlo na pokápanje.
9
Zaistinô velim vam: gdekoli se bode predgao ete Evangeliom po cêlom svêti; i, ka je ona včinila, gúčalo se bode na njé spominanje.
10
Júdaš Iškarioteš, eden z tí dvanájset, je odíšao k vládnikom popovskim, da bi ga njim ôdao.
11
Oni pa, gda bi eto čüli, radüvali so se, i obečali so njemi pêneze dati. I iskao je, kákda bi ga prípravno vu roké dáo.
12
I prvi dén prêšišnjekov, gda bi ágneca vüzenskoga klali, erčéjo njemi vučenícke njegovi: gde ščéš, da idôči priprávimo, naj jêš ágneca.
13
I poslao je dvá z svoji vučeníkov, i erčé njima: idita vu mesto, i pred váj príde eden človek vrč vodé neséči, za njim idta;
14
I, gde bode notri šô, povêta te hiže gospodári: Vučitel velí: gde je oštaríja; gde jem ágneca z mojimi vučeníkmi?
15
I on vám pokáže veliko večérjenico popodivano i priprávleno; tam nám pripravte.
16
I vö so šli vučenícke njegovi, i príšli so vu mesto, i najšli so tak, liki njim je povedao; i pripravili so toga ágneca.
17
I, gda bi večér postano, prišao je z timi dvanájsetimi.
18
I, gda bi oni doli seli, i jeli, erčé Jezuš: zaistino velim vám, kâ me eden z vás odá, ki z menom jej.
19
Oni so se pa záčali žalostiti, i praviti njemi eden po ednom: nejli jas? i te drügi: nejli jas?
20
On pa odgovoréči erčé njim: eden z ti dvanájset, ki namáka z menom vu skledo.
21
Istina Sin človeči ide, liki je pisáno od njega. Jaj pa človeki onomi, po kom se Sin človeči odá; bole bi njemi bilô, da bi se nigdár nê narôdo on človek.
22
I, gda bi oni jeli, vzéo je Jezuš krüh i blagoslovivši vlomo ga je i dáo ga je njim i erkao je: vzemte, jête; to je moje têlo.
23
I vzéo je pehár, i blagoslovivši dáo ga je njim; i pili so ž njega vsi.
24
I erčé njim: tô je moja krv, nôvoga zákona, štera se za vnôge vö vlejé.
25
Zaistino velim vám: kâ več ne bodem pio z roda trsa notri do dnéva onoga; gda ga pio bodem nôvoga vu králevstvi Božem.
26
I hválo zpopêvavši vö so šli na brêg Olivecki.
27
I erčé njim Jezuš: vsi se spáčite vu meni v etoj nôči. Ár je písano: zbíjem pastéra, i razbežijo ovcé.
28
Ali po gori stanenjê mojem pred vami bom šô v Galileo.
29
Peter njemi je pa erkao: i či se vsí spáčijo, dönok jas nej.
30
I erčé njemi Jezuš: zaistino velim tebi, dnes vu etoj noči prvle, liki dvakrat bode kokôt popêvao, me tríkrat zatajíš.
31
On je pa od toga bole pravo: či de mi z tebom mrêti, ne zatajim te. Rávno tak so pravili i ti drügi vsi.
32
I prišli so na mesto, komi je imê Getšemane; i velí vučeníkom svojim: sedte si eti, dokeč molim.
33
I vzeme sebom Petra i Jakuba i Jánoša, i záčao se je strašiti i stiskávati.
34
I velí njim: žalostna je düša moja notri do smrti. Ostante eti, ino vörostüjte.
35
I naprê stôpivši edno malo, spadno je na zemlo i molo je: kâ, či je mogôče, naj prêde od njega tá vöra.
36
I erčé: Abba, Oča, vsa so mogôča tebi; odevzemi ete pehár od méne. Ali nej, kak jas ščém, nego, kak tí.
37
I prišao je i naišao je njé spajôče; i erčé Petri: Šímon spíš? Nemreš edno vöro verostüvati?
38
Verostüjte i molte, naj ne pridete vu sküšávanje. Düh istina je gotov, ali têlo je nemočno.
39
I pá odidôči molo je tô ísto rêč gučéči.
40
I, gda bi se povrno, pá je je najšao, ka so spáli, (ár so njih očí žmetne bilé;) i nej so njemi znali kâ odgovoriti.
41
I prišao je tretíč, i erčé njim: spíte na dale i počivajte. Zadosta: prišla je vöra, ovo Sin človeči se v rôke ti grêšnikov dáva.
42
Stante gori, pojdmo; ovo, kí me odá, se približáva.
43
I preci, ešče gda bi on gúčao, prišao je Júdaš, eden bodôči z ti dvanájset, i ž njim vnožina lüdstva z mečmi i z drogmí od vládnikov popovski i pisáčov i ti starišov.
44
Dáo njim je pa, kí ga je ôdao, znamênje govoréči: šteroga jas küšnem, tisti je; primte ga, i pelajte ga slobodno.
45
I pridôči preci pristôpi k njemi i velí: Mešter, Mešter! I küšno ga je.
46
Oni so pa na njega vrgli roké svoje i príjali so ga.
47
Eden pa tam ti okôli stojéči je vö potégno meč i vdaro je víšešnjega popa slugo, i odsekao njemi je vühô.
48
I odgovoréči Jezuš erčé njim: liki na razbojnika ste vö prišli z mečmi i z drogmí; da bi me zgrabili.
49
Vsákši dén sem bio pri vas vu Cérkvi vučéči; i nej ste me príjali. Ali tak je potrêbno, naj se spunijo pisma.
50
I niháli so ga vsi, i odbêžali so.
51
I eden nikši mladénec ga je nasledüvao oblečeni v rüšenskom gvanti na gôloti; i príjali so ga ti mladénci.
52
On pa nihá to rüšensko srakico, nági je odbêžao od njíh.
53
I odpelali so Jezuša k víšešnjemi popi, i vküp so se spravili k njemi vsi vládnicke popovski i stariši i pisáčke.
54
Peter ga je pa ôzdaleč nasledüvao notri vu dvor višešnjega popa. I vküp je seo z hlápcmi; i segrêvao se je pri ognji.
55
Vládnicke pa popovskí i cêli tanáč so iskali prôti Jezuši svêdôstvo, da bi ga vmôrili; i nej so najšli.
56
Ár vnogo ji je krívo svedočilo prôti njemi; ali njihova svedôstva so se nej glíhala.
57
I níki gori stanovši krivično so svedočili proti njemi govoréči.
58
Mí smo ga čüli govoréčega: jas doli sterem eto z rokami naprávleno Cérkev, i po trí dnévi drügo brezi rôk naprávleno gori pocimpram.
59
I ni tak se je nej glíhalo njihovo svedôstvo.
60
I gori stáne te višešnji pop med njimi, pitao je Jezuša govoréči: ne odgovoríš nikaj, ka eti prôti tebi svedočijo?
61
On je pa mučao i nikaj je nej odgôvoro. Pá ga je víšešnji pop pítao, i pravo njemi je: tí sí on Kristuš Sin toga blagoslovlenoga?
62
Jezuš je pa erkao: jas sem. I vidili bodte Siná človečega sedéčega z dêsne zmožnosti Bože, i pridôčega z oblákmi nebeskimi.
63
Te víšešnji pop pa raspraščivši süknjo svojo velí: ka ešče potrebüjemo svedôstva?
64
Čüli ste preklínjanje; ka se vám vídi? Oni so ga pa vsi sôdili, kâ je vrêden smrti.
65
I záčali so níki plüvati na njega, i zakrívati obráz njegov, i za vüha ga biti, i praviti njemi: proroküj. I hlápci so ga z palicami bili.
66
I gda bi Peter bio vu dvori zdolaj, príde edna z slüžbenic toga víšešnjega popa.
67
I vidôča Petra, kâ se je segrêvao, gléda na njega i velí: i tí si z Názarenskim Jezušom bio.
68
On je pa tajio govoréči: ne znam, niti ne rázmim, ka tí práviš. I vö je šô vu predvor, i kokôt je zpopêvao.
69
I deklíčka, vidôča njega, pá je záčala praviti tim tam stojéčím: ka je ete z onih.
70
On je pa páli tajio. I po malom vrêmeni, páli so ti tam stojéči pravili Petri: zaistino si ž njih: ár si Galileanec, i gúčanje tvoje je prispodobno.
71
On se je pa záčao zaklinjati i priségati; kâ neznam, práj, človeka toga; koga právite.
72
In drügôč je kokôt spopêvao. I spômeno se je Peter z réči, štero je njemi erkao Jezuš: kâ prvle, liki kokôt bode popêvao dvakrat, zatajíš me tríkrat. I, vö idôči, jôkao se je.
← Chapter 13
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 15 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16