bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Mark 15
Mark 15
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 14
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 16 →
1
I preci z ránja so tanáč držali vládnicke popovski z timi stariši i pisáči, i cêli tanáč zvézavši Jezuša, odpelali so ga, i dáli so ga Pilátuši.
2
I pítao ga je Pilátuš: tí si král Židovski? on pa odgovoréči erčé njemi: tí práviš.
3
I tôžili so ga vládnicke popovski jáko.
4
Pilátuš ga je pa páli pítao govoréči: ne boš odgovárjao nikaj? ovo kelika prôti tebi svedočijo?
5
Jezuš je pa nikaj nej več odgôvoro, tak da se je čüdivao Pilátuš.
6
Na svétek Vüzenski njim je pa odpüsto ednoga vôznika, šteroga so prosili.
7
Bio je pa eden, kí se je zvao Barabbáš, zvézani z timi gori stánjenimi, kí so vu stanenjê lüdomorstvo včínili.
8
I, gda bi gori zkríčalo to lüdstvo, záčalo ga je prositi, naj njim pôleg šegé čini.
9
Pilátuš pa odgovorí njim govoréči: ščéte, naj vám püstim krála Židovskoga?
10
(Ár je spoznao, kâ so ga z nenádvidnosti dáli v rôke vládnicke popovski).
11
Vládnicke popovski so pa gori nadignoli lüdstvo, naj njim bole Barabbáša püstí,
12
Pilátuš pa odgovoréči pá njim velí: ka pa ščéte, naj včinim onomi; koga pravite, krála Židovskoga?
13
Oni so pa páli kričali: ráspi ga!
14
Pilátuš njim pa erčé: a ka je hüdoga včíno? Oni so pa bole kríčali: ráspi ga!
15
Gda bi pa Pilátuš šteo lüdstvi zadosta včiniti, odpüsto njim je Barabbáša; tá je pa dao Jezuša bičüvanoga, naj se raspé.
16
Vitézje so ga pa odpelali vu notrêšnji tál dvora, kí je právdenica; i vküp so zézvali cêli šereg.
17
I oblekli so ga vu báršonj, i okôli gláve so njemi djáli spleteno trnjavo korôno.
18
I záčali so se njemi poklanjati: zdrav bojdi král Židovski!
19
I bili so glavô njegovo z trstom, i plüvali so na njega, i nakleknovši kôlina molili so ga.
20
I, gda bi ga ošpotali, slekli so ga z báršona, i oblekli so njemi njegov lastíven gvant; i vö so ga pelali, da bi ga ráspili.
21
I pripravili so mímo idôčega nikakšega Šimona Cirenajskoga (gda bi šô z pôla, očo Aleksandra i Rufuša,) ka bi nesao kríž njegov.
22
I neso ga je na Golgote mesto, štero je razklajeno, temena mesto.
23
I dáli so njemi piti víno z mirom zmêšano; on je pa nej vzéo.
24
I gda so ga rázpili, razdêlili so si gvant njegov vržéči na njega šorš, da bi znali, ki bi ga meo vzéti.
25
Bila je pa vöra trètja; i rázpili so ga.
26
I bio je napisek zroka njega smrti napísani: Král Židovski!
27
I ráspili so ž njim dvá razbojnika; ednoga z dêsne, i ednoga z lêve njegove stráni.
28
I spunilo se je pismo, štero velí: i z nepravdeníki je zračúnani.
29
I ti mímo idôči so ga preklínjali, kívajôči z glavamí svojmi i govoréči: ha! kí porüšiš Cérkev, i vu tréj dnévi jo gori pocimpraš.
30
Zdrži se i stôpi doli z kríža.
31
Rávno tak pa i vládnicke popovski ošpotávajôči ga, pravili so z pisáči eden drügomi: drüge je zdržao, sebé ne vê zdržati.
32
Kristuš, král Izraela, naj stôpi zdaj doli z kríža; naj vidimo i verjemo. I ž njim vküp raspéti so ga tüdi ošpotávali.
33
Gda bi pa bila vöra šésta, postánola je kmica po cêloj zemli notri do devéte vöre.
34
I ob devétoj vöri kríčao je Jezuš z velikim glásom govoréči: Eloi, Eloi! lama šabaktani; štero je razklajeno: Bôg moj, Bôg moj! zakaj si me ostavo.
35
I níki z med tam stojéčimi, gda bi eto rêč slišali, erkli so: ovo Eliáša zové.
36
Beží pa eden i napuni špongio zjesijom, i okôli zavinovši na trst, napájao ga je govoréči: nihájte, naj vídimo, či ga príde Eliáš doli jemát.
37
Jezuš pa kričéči z velikim glásom püsto je düšo.
38
I raspraščilo se je zakrivalo Cérkvi na dvôje od zgora notri do tla.
39
Vidôči pa stotnik tam stojéči pred njim, kâ je tak kričéči premíno, erčé: zaistino ete človek je Boži Sin bio.
40
Bilé so pa i žene ôzdaleč gledôče: med kêmi je bíla i Mária Magdalêna, i Mária Jakuba toga ménšega i Jošešova mati i Šalome.
41
Štere so ga nasledüvale i gda je v Galilei bio, i slüžile so njemi; i drüge vnôge navküp gori idôče ž njim v Jerušálem.
42
I gda bi že večér grátao (ár je bio dén pripravlenjá, ki je pred sobottov.)
43
Prišao je Jožef od Arimátie, pošteni tanáčnik, ki je tüdi čakao králevstvo Bože; sméo je notri idti k Pilátuši, i proso je têlo Jezuša.
44
Pilátuš se je pa čüdivao, či bi že mr’u; i prízvao je stotnika, pítao ga je, či je dávno mr’u.
45
I spoznavši od stotnika, dáo je to télo Jožefi.
46
I küpo je rüšensko plátno, i doli ga je vzéo, závio ga je v to rüšensko plátno, i položo ga je vu grob, ki je bio zosêkani z kamna, i priválao je eden kamen na dveri toga groba.
47
Mária pa Magdalêna i Mária Jošeša glédale so, gde je položeni.
← Chapter 14
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 16 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16