bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Mark 6
Mark 6
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 5
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 7 →
1
I vö je šô odnut i prišao je vu domovino svojo i nasledüvali so ga vučenícke njegovi.
2
I gda bi sobotta bíla, záčao je vu správišči včiti; i vnôgi poslüšavši strsnoli so se govoréči: odkud so etomi eta? i kákša je tá modrôst, štera njemi je dána; kase i tákše môči po njegovi rokáj godíjo?
3
Nej je tô te tesáč, sin Márie, brat pa Jakuba i Jožeša i Juda i Šimona? I nej so sestre njegove eti pri nás? I spáčili so se vu njem.
4
Velo je pa njim Jezuš: kâ je prorok nej brezi poštenjá, nego li vu svojoj domovini, i med rodbinov i vu hiži svojoj.
5
I nej je mogao tam nikše môči činiti; nego malo nemočni, položéči na njé roké svoje, je zvráčo.
6
I čüdivao se je za njihove nevernosti volo. I okôli je hodo po vesnicaj povsud vučéči.
7
I prizvao je ti dvanájset i záčao je je pošílati po dvá dvá, i dáo njim je oblást nad nečístimi dühi.
8
I zapovedao njim je, kâ bi nikaj nê vzéli na pôt, nego palico samo; ni turbo, ni krüha, ni vu mošnjô pêneze.
9
Nego naj si obüjo šôlince, i dvê süknji si ne oblečéjo.
10
I velo njim je: gdekoli bodete šli vu hižo, tam ostante, dokeč nebodte vö šli od tistec.
11
I kíkoli neprimejo vás, niti poslühnejo vás, vö idôči odnut, doli stepte ešče práh, kí je pod nogami vašimi, njim na svedôstvo. Zaistino velim vám: leži bode Šodomitáncom i Gomoráncom na sôdnji dén, liki mesti onomi.
12
I vöidôči predgali so, naj se povrnéjo.
13
I vnoge vragé so vö zegnali; i namazali so z oliom vnôge nemočne, i ozdravili so.
14
I čüo je Herodeš král (ár je očivesno včinjeno ime njegovo), i pravo je: kâ je Ivan krstitel od mrtvi gori stano, i záto delajo té môči vu njem.
15
Drügi so pravili, kâ je Eliáš; drügi so pa pravili, kâ je prorok, ali kak eden z prorokov.
16
Slišavši pa Herodeš erčé: kâ, komi sem jas glávo vzéo, Ivani, té je, on je stano od mrtvi.
17
Ár, on, Herodeš je poslao i zgrabo je Ivana i zvézao ga je v temnici, za volo Herodiášojce žene Filipa brata svojega, kâ si jo je za ženo vzéo.
18
Ár je pravo Ivan Herodeši: nej je slobodno tebi meti ženo brata tvojega.
19
Herodiášojca je pa šütala za njim i štêla ga je vmoriti, i nej je mogla.
20
Ár se je Herodeš bojao Ivana, znajôči, kâ je on pravičen i svéti môž, i zdržávao ga je; i poslüšavši ga, dosta je činio i rad ga je poslüšao.
21
I prigôdo se je dén pripravni, gda bi Herodeš na svojega narodjenjá dén večérjo napravo tim višešnjim svojim i jezernikom i tim prednjêšim Galilee.
22
I notri idôča či Herodiášojce i plésajôča dopádnola se je Herodeši, i tim ž njim sedéčim, i erčé král toj devojki: prosi me kakoli ščéš, i dám ti.
23
I priségno ji je: kâ, kakoli boš me prosila, dám ti notri do polovice králevstva mojega.
24
Ona pa vöidôča erčé materi svojoj: ka bam prosila? ona pa erčé: glávo Ivana krstitela.
25
I notri idôča preci hitro k králi prosila je govoréča: ščém, naj mi taki dáš vu skledi glávo Ivana krstitela.
26
I žalosten postanovši král, za volo prisege pa i oni, kí so ž njim sedeli nej je šteo njé prošnjo zavržti.
27
I preci je poslao král hohára, zapovedao njemi je prinesti njegovo glávo.
28
On je pa odíšao, i vzéo njemi je glávo vu temnici, i naprê jo prinesao glávo njegovo vu skledi, i dáo jo je toj devojki, i ta devojka jo je dála materi svojoj.
29
I gda bi čüli vučenícke njegovi, prišli so i vzéli so têlo njegovo, i položili so je vu grob.
30
I vküp so se spravili Apoštolje k Jezuši, i nazvêstili so njemi vsa, štera so včínili, i štera so včíli.
31
I erčé njim: hodte ví samí od sêbe vu püsto mesto i počinte si edno malo. Ár ji je dosta bilô, kí so prihájali, i odhájali; i niti k jejstvini ešče so nej meli vrêmena.
32
I odišli so vu püsto mesto na ládji samí.
33
I vidilo je je odidôče to lüdstvo, i poznali so ga vnôgi; i peški od vsê mêst so tá vküp bêžali, i preišli so je i k časi so šli k njemi.
34
I vöidôči vido je Jezuš vnožino lüdstva, i smilüvao se je nad njim; ár so bilí, liki ovcé, štere nemajo pastéra i záčao je je včiti vnôga.
35
I, gda bi že vnogo vör bilô, pristôpili so k njemi vučenícke njegovi govoréči: kâ je püsto mesto i že je vöra vnôga.
36
Odpüsti je; da idoči vu okôli bodôče vesnice i mesta küpijo si krüha; ár, ka bi jeli, nêmajo.
37
Odgovoréči pa erkao njim je: dájte njim ví jesti. I velijo njemi: jeli idôči küpimo za dvê stô sodôv krüha i dámo njim jesti?
38
On njim pa velí: keliko lêbov máte? idite i poglednite. I, gda bi spoznali, povedali so: pèt i dvê ribici.
39
I zapovedao njim je, kâ bi vse doli posádili po rédi na zeléno trávo.
40
I doli so seli po rédi po stô, i po pétdesét.
41
I gda bi vzéo ti pèt lêbov krüha i ti dvê ribici, zglednovši vu Nebésa, blagoslovo je je, i vlomo je te krüh i dáo ga je vučeníkom svojim, da bi ga njim dáli; i tivi dvê ribici tüdi je vsêm razdêlo.
42
I jeli so vsi, ino so se nasitili.
43
I nábrali so drtinja dvanájset košárov puni, i ka je od ríbic ostanolo.
44
I bilô ji je, kí so jeli te krühe, liki pét jezero možôv.
45
I preci je prisílo vučenike svoje idti vu ládjo i naprê idti prêk k Betšajdi, dokeč on odpüsti lüdstvo.
46
I geto je je odpüsto, šô je na brêg molit.
47
I, gda bi večér postano, bíla je ta ládja na srêdi môrja, i on sám na zemli.
48
I vido je je, kâ so se mantrali vu plavanji (ár je prôti njim bio vöter); i okoli štrte štráže je k njim prišao hodéči na môrji šteo je mímo njih idti.
49
Oni pa, kak so ga vidili hodéčega na môrji, štímali so, kà je skázanje: i kríčali so.
50
(Ár so ga vsi vidili i prestrašili so se). I preci je gúčao ž njimi, i erčé njim: vüpajte se; jas sem, ne bojte se.
51
I šô je k njim vu ládjo i ftišao je vöter; i jáko trdno so se vu sebi strsnoli i čüdivali.
52
Ár so nej razmeli od ti krühov, ár je njih srcé obtrdjeno bilô.
53
I prêk plavavši môrja prišli so na zemlo Genezaret, i k brodi so pristôpili.
54
I vö idôči oni z ládje preci so ga poznali.
55
I drkajôči po cêloj ovoj držéli záčali so na posteláj one, kí so se hüdô meli, okôli nositi, gde so ga čüli, kâ je tam.
56
I kamakoli je šô vu vesnice, ali mêsta, ali marofe, vu vilicaj so, polôzili te nemočne betéžne; i prosili so ga, naj se li škrica gvanta njegovoga doteknejo; i, kíkoli so se ga doteknoli, ozdravili so.
← Chapter 5
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 7 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16