bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
Mark 8
Mark 8
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 7
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 9 →
1
Vu oni dnévi, da bi jáko vnogo lüdstva bilô, i nebi melo kâ jesti, prizvajôči Jezuš vučeníke svoje erčé njim:
2
Milo mi je to lüdstvo. Ár so že trí dní pri meni i nemajo nikaj, ka bi jeli.
3
I, či je odpüstim lačne vu hiže njihove, pomenkajo na pôti; ár so niki ž njih z daleka prišli.
4
I odgovorijo: njemi vučenícke njegovi: odkud bi mogá što ete, eti nasititi z krühom vu püščávi?
5
I opítao je je: keliko lêbov krüha máte? oni so pa erkli: sedem.
6
I zapovedao je lüdstvi doli posêsti na zemlo; i vzéo je ti sedem lêbov krüha i hválo dávši vlomo je je, i dáo je je vučeníkom svojim, da bi tá dáli. I tá so je dáli lüdstvi.
7
Meli so i edno malo ríbic; i hválo dávši velo je tá dati i one.
8
Jeli so pa i nasitili so se, i nábrali so gori ostánjenoga drobtinja sedem košárov.
9
Bilô ji je pa, ki so jeli, liki štiri jezero; i odpüsto je je.
10
I preci idôči vu ládjo z vučeníkmi svojmi prišao je vu krájíno Dalmanute.
11
I vö so šli Farizeuške i záčali so se ž njim štükati, proséči od njega znamênje z nebés, sküšávajôči njega.
12
I zdêhnovši vu dühi svojem erčé: kâ ete národ znamênje želê? Ali zaistino velim vám: či se dá národi etomi znamênje.
13
I niháo je je; idôči pa vu ládjo odíšao je prêk na drügi strán.
14
I pozábili so z sebom vzéti krüh; i nej so meli več sebom vu ládji nego li eden lêb krüha.
15
I zapovedao njim je govoréči: vidite, varte se od kvasá Farizeušov i kvasá Herodešovoga.
16
I zgovárjali so si med sebom erkôči: kâ krüha nemamo.
17
Štero geto je zvedo Jezuš, erčé njim: ka si zgovárjate, kâ krüha nemate? Ešče ne pametüjete, niti ne razmite? Ešče obtrdjeno máte srcé vaše?
18
Očí majôči ne vídite? i vüha majôči ne čüjete? i ne spomenéte se?
19
Gda sem pét lêbov krüha vlomo med pét jezér; keliko košárov ste nábrali puni zdrtinjom? Velíjo njemi: dvanájset.
20
Gda sem pa sedem med štiri jezero razdêlo; keliko košárov ste teda nábrali puni z drtinjom? oni so pa erkli: sedem.
21
I erkao njim je: kakda, ka ne razmite?
22
I prišao je vu Betšajdo; i neséjo njemi ednoga slêpoga i prosijo gá, kâ bi se ga dotekno.
23
I príjo je rokô toga slêpoga, vö ga je pelao z mesta, i plünovši vu očí njegove; geto je na njega djáo roké svoje, pítao ga je, či kâ vídi.
24
I gori poglédnovši erčé: vidim lüdí, liki drevje, hodéče.
25
Potom je pá položo roké na očí njegove, i velí njemi gori glédati. I zvráčeni je i vido je daleč čistô vsa.
26
I odposlao ga je vu hižo svojo govoréči: niti vu mesto notri neidi, niti ne povê komi vu mesti.
27
I vö je šô Jezuš i vučenícke njegovi vu mêsta Cezáree Filippa. I na pôti je pítao vučeníke svoje govoréči njim: koga me právijo lüdjé bidti?
28
Oni so pa odgovorili: Ivana krstitela, i drügi Eliáša, drügi pa ednoga z prorokov.
29
I on njim velí: ví pa koga me právite bidti? odgovoréči pa Peter erčé njemi: tí si Kristuš.
30
I prepovedao njim je, kâ bi nikomi ne pravili od njega.
31
I záčao, je je včiti, kâ je potrèbno Sini človečemi vnôga trpeti, ino se zavržti od ti starišov, i vládnikov popovski i pisáčov, i vmoriti, i po trétjem dnévi gori stánoti.
32
I srčno je tô rêč gúčao. Peter ga je pa k sebi vzéo i záčao ga je štrájfati.
33
On se pa obrné i vidôči vučeníke svoje, poštrájfao je Petra govoréči: idi od méne šatan! ár ne razmiš, štera so Boža; nego štera so človeča.
34
I prizvajôči to lüdstvo z vučeníkmi svojmi erčé njim: kikoli ščé za menom pojdti, naj zataji sám sebé, i na sé vzeme križ svoj, i tak me nasledüje.
35
Ár, ki ščé düšo svojo zdržati, zgübíjo; ki pa zgübí düšo svojo za volo mojo i Evangelioma, té jo obdrži.
36
Ár ka valá človeki, či cêli svêt dobi, i škôdi düši svojoj?
37
Ali ka na mêno dá človek za düšo svojo?
38
Ár, kikoli se sramežlüje mené i Rêči moji vu etom národi praznivom ino grêšnom, i Sin človeči se sramežlüvao bode njega, gda pride vu diki Očé svojega svojimi svétimi angelmi.
← Chapter 7
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 9 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
Recommended Reading
Commentary
Mark Commentaries
→
Devotional
Mark Devotional Guide
→
Get This Bible
1928 Study Bible
→