Acts 22

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 21 Jump to: Chapter 23 →

1»Možje, bratje in očetje, poslušajte zdaj, kaj vam imam povedati v svoj zagovor!«

2Ko so slišali, da govori po hebrejsko, so še bolj utihnili. Nato je nadaljeval:

3»Jaz sem Jud, rojen v Tarzu v Kilíkiji, odrasel pa sem v tem mestu. Ob Gamaliélovih nogah sem se natančno poučil, kaj veleva postava naših očetov. Bil sem vnet za Boga, tako kot ste danes vi vsi.

4Smrtno sem preganjal ta nauk: moške in ženske sem vklepal v verige in metal v ječo.

5Véliki duhovnik in vse starešinstvo lahko potrdita, da govorim resnico. Od njih sem tudi prejel pismo za brate v Damasku, kamor sem šel, da bi tudi tamkajšnje vernike prignal v Jeruzalem, kjer naj bi bili kaznovani.

6Med potjo pa, ko sem se že bližal Damasku, se mi je zgodilo tole. Okoli poldneva me je nenadoma zaslepila močna luč z neba.

7Padel sem na tla in zaslišal glas, ki mi je rekel: ‘Savel, Savel! Zakaj me preganjaš?’

8Vprašal sem: ‘Kdo si, Gospod?’ In rekel mi je: ‘Jaz sem Jezus nazaréjec, ki ga ti preganjaš.’

9Moji spremljevalci so sicer videli svetlobo, pa niso slišali glasu, ki je govoril z mano.

10Vprašal sem: ‘Kaj naj naredim, Gospod?’ Gospod pa mi je vêlel: ‘Vstani in pojdi v Damask! Tam boš zvedel vse, kar moraš storiti!’

11Oslepila me je močna svetloba, tako da so me morali spremljevalci voditi za roko, dokler nisem prišel v Damask.

12V Damasku je živel neki Hananíja, pobožen mož, ki se je držal postave in užival velik ugled med vsemi tamkajšnjimi Judi.

13Prišel je k meni, se ustavil pred mano in rekel: ‘Brat Savel, odpri oči!’ In tisti trenutek sem ga zagledal.

14Nato je rekel: ‘Bog naših očetov te je izbral, da spoznaš njegovo voljo in da vidiš Pravičnega in slišiš glas iz njegovih ust,

15da boš pred vsemi ljudmi pričal zanj, kaj si videl in slišal.

16In kaj še čakaš zdaj? Vstani in daj se krstiti! Operi se svojih grehov in kliči njegovo ime!’

17Zgodilo pa se mi je tole: Vrnil sem se v Jeruzalem, in ko sem molil v templju, me je obšlo zamaknjenje.

18Videl sem njega, ki mi je rekel: ‘Pohíti, nemudoma zapústi Jeruzalem, ker ne bodo sprejeli tvojega pričevanja o meni!’

19Jaz pa sem odvrnil: ‘Gospod, saj dobro vedo, da sem zapiral tvoje vernike in jih dal po shodnicah pretepati.

20In ko je bila prelita kri tvojega pričevalca Štefana, sem bil tudi jaz zraven. Odobraval sem njihovo početje in varoval oblačila njegovih ubijalcev.’

21Gospod pa mi je rekel: ‘Pojdi, poslal te bom daleč med pogane!’«

22Do tu so ga poslušali. Pri teh besedah pa so začeli vpiti: »Proč z njim! Ta ne sme ostati živ!«

23Kričali so, trgali svoja oblačila in jih metali v zrak, da se je dvigal prah.

24Poveljnik je ukazal, naj ga odpeljejo v vojašnico; naročil je, naj ga z bičanjem zaslišijo, da bi zvedel, zakaj tako kričijo zoper njega.

25Ko pa so ga z jermeni zvezali, je Pavel vprašal stotnika, ki je stal zraven: »Ali vam je dovoljeno bičati človeka, ki je rimski državljan in ni bil niti obsojen?«

26Stotnik je odhitel k poveljniku in mu sporočil, kaj je slišal, ter ga vprašal: »Ali veš, kaj počenjaš? Ta človek je vendar rimski državljan!«

27Poveljnik je prišel k Pavlu in ga vprašal: »Povej mi: ali si res rimski državljan?« »Dà,« je odvrnil Pavel.

28Poveljnik mu je rekel: »Jaz sem si moral državljanstvo kupiti za drag denar.« »Jaz pa ga imam od rojstva,« je pripomnil Pavel.

29In takoj so odstopili od njega tisti, ki so ga nameravali zasliševati. Tudi poveljnik se je zbal, ko je zvedel, da je dal zvezati človeka, ki je rimski državljan.

30Poveljnik pa je hotel zanesljivo zvedeti, česa Judje obtožujejo Pavla. Zato mu je drugi dan dal sneti vezi, hkrati pa je ukazal, naj se zberejo véliki duhovniki in ves zbor starešin. Nato je dal pripeljati Pavla in ga postavil prednje.

← Chapter 21 Jump to: Chapter 23 →