Acts 25

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 24 Jump to: Chapter 26 →

1Fest je tri dni po tem, ko je prevzel upravo province, odpotoval iz Cezaréje v Jeruzalem.

2Véliki duhovniki in judovski prvaki so se oglasili pri njem z obtožbami zoper Pavla in ga prosili,

3naj jim izkaže naklonjenost, tako da bi dal Pavla prepeljati v Jeruzalem; pripravljali so se namreč, da ga spotoma iz zasede umorijo.

4Fest pa jim je odgovoril, da ostane Pavel zaprt v Cezaréji; tja da namerava tudi sam nemudoma odpotovati.

5»Vaši veljaki lahko odpotujejo z mano,« je rekel, »in če ima mož kaj slabega na vesti, ga lahko obtožijo.«

6Med njimi ni ostal dlje kot osem ali deset dni, nato se je vrnil v Cezaréjo. Naslednje jutro je sédel na sodni stol in ukazal, naj Pavla privedejo predenj.

7Ko se je Pavel prikazal, so ga obstopili Judje, ki so prišli iz Jeruzalema, in izrekli zoper njega veliko hudih obtožb, vendar jih niso mogli dokazati.

8Pavel se je branil: »Z ničimer se nisem pregrešil ne zoper judovsko postavo ne zoper tempelj ne zoper cesarja.«

9Fest se je hotel Judom prikupiti, zato je Pavlu odgovoril z besedami: »Ali si pripravljen iti v Jeruzalem, da se tvoja zadeva razsodi tam v moji navzočnosti?«

10Pavel je odgovoril: »Pred cesarjevim sodnim stolom stojim in tu se mora razsoditi moja zadeva. Judom nisem storil krivice, in ti to tudi prav dobro veš.

11Če sem kriv in če sem storil hudodelstvo, zaradi katerega zaslužim smrt, se ne branim umreti. Če pa so njihove obtožbe neresnične, me nihče ne more njim izročiti. Na cesarja se sklicujem!«

12Tedaj se je Fest pogovoril s svetovalci in odvrnil: »Na cesarja si se skliceval, pred cesarja pojdeš!«

13Čez nekaj dni sta prišla kralj Agrípa in Bereníka v Cezaréjo na vljudnostni obisk k Festu.

14Ko sta se več dni mudila tam, je Fest kralju razložil Pavlov primer z besedami: »Feliks je pustil v ječi nekega moža.

15Ko sem prišel v Jeruzalem, so se oglasili zaradi njega pri meni véliki duhovniki in judovski starešine in so zahtevali njegovo obsodbo.

16Odgovoril sem jim: ‘Rimljani nimajo navade, da bi kakega človeka izročali, dokler se obtoženec ni soočil s tožitelji in dokler ni imel priložnosti, da bi se branil pred obtožbami.’

17Ko so se zbrali tukaj, nisem izgubljal časa, ampak sem takoj naslednji dan sedel na sodni stol in ukazal, naj moža privedejo.

18Tožitelji so ga obstopili, vendar niso mogli navesti nobene obtožbe zaradi hudodelstev, kakor sem pričakoval,

19temveč so se z njim prerekali o svojih verskih vprašanjih in o nekem Jezusu, ki je umrl, Pavel pa je trdil, da živi.

20Ker nisem vedel, kako naj raziščem ta primer, sem ga vprašal, če je pripravljen odpotovati v Jeruzalem, da se zadeva razsodi tam.

21Toda Pavel je vložil priziv: dokler ne razsodi njegovo veličanstvo, hoče ostati v ječi. Zato sem ukazal, naj ga zadržijo v ječi, dokler ga ne pošljem pred cesarja.«

22»Tega človeka bi tudi jaz rad slišal,« je rekel Agrípa Festu.

23Naslednje jutro sta v velikem sijaju prišla Agrípa in Bereníka. Ko sta v spremstvu višjih častnikov in mestnih veljakov stopila v sprejemno dvorano, je Fest ukazal, naj pripeljejo Pavla.

24In Fest je spregovoril: »Kralj Agrípa in vi vsi, ki ste z nami tu navzoči! Zdaj vidite človeka, zaradi katerega me je nadlegovala vsa judovska skupnost v Jeruzalemu in tukaj in kričala, da ne sme več ostati živ.

25Jaz pa nisem mogel ugotoviti ničesar, za kar bi zaslužil smrtno kazen. Ker je obtoženi vložil priziv na njegovo veličanstvo, sem odločil, da ga pošljem predenj.

26Vendar ne vem, kaj naj pravzaprav o njem poročam svojemu gospodu. Zato sem ukazal, naj ga pripeljejo sèm pred vas, zlasti predte, kralj Agrípa, da bi po zaslišanju vedel, kaj naj poročam.

27Zdi se mi namreč nerazumno, da bi poslal koga kot jetnika, ne da bi navedel, kakšne obtožbe ga bremenijo.«

← Chapter 24 Jump to: Chapter 26 →