Mark 14 — Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)

1Bilo je samo še dva dni do praznovanja velike noči in do prazničnega tedna, ko Judje jedo samo nekvašen kruh. Veliki duhovniki in verski učitelji so že dolgo iskali primeren trenutek, da bi Jezusa na skrivaj ujeli in umorili. Takole so mislili prvi kot tudi drugi:

2“Nikakor se to ne sme zgoditi v prazničnih dneh, da ne bi prišlo do nemirov med ljudstvom.”

3Jezus je bil v Betaniji Simonov gost. Simon je bil svojčas gobav. Med obedom je prišla neka žena. V rokah je imela steklenico z dragocenim oljem. Razbila je posodo in mazilila z oljem Jezusovo glavo.

4[4-5] Zaradi tega se je nekaj gostov razburjalo. “Zakaj to razsipanje?” so se jezno spraševali. “To olje je vredno celo premoženje. Raje bi dali denar revnim!” Tako so očitali ženi.

6Jezus pa je odvrnil: “Pustite jo pri miru! Zakaj jo žalite? To kar je storila zame, je dobro in prav.

7Revežev, ki potrebujejo vašo pomoč, bo vedno zadosti. Lahko jim boste pomagali. Jaz pa ne bom več dolgo pri vas.

8Ta žena je storila, kar je mogla. S tem oljem je pripravila moje telo za pokop.

9Vsepovsod po svetu, kjer bodo oznanjevali to sporočilo o rešitvi, bodo pripovedovali tudi o njej in o tem, kar je storila zame.”

10Potem je odšel Juda Iškarijot, eden izmed dvanajsterih učencev, k velikim duhovnikom, da bi izdal Jezusa.

11Veliki duhovniki so se razveselili tega in so mu obljubili nagrado. Poslej je Juda iskal ugodno priliko, da bi Jezusa izdal.

12Prvi dan velikonočnega praznika, ko zakoljejo velikonočno jagnje, so učenci vprašali Jezusa: “Kje naj ti pripravimo velikonočno večerjo?”

13Jezus je naročil dvema izmed učencev: “Pojdita v mesto. Tam vaju bo srečal človek z vrčem vode. Pojdita za njim,

14dokler ne vstopi v hišo. Lastniku hiše recita: ‘Najin Gospod naju je poslal, da si ogledava obednico, ki je pripravljena za nas in kjer bomo jedli danes zvečer velikonočno večerjo.’

15Pokazal vama bo veliko sobo, ki je pripravljena za slavnostni obed. Tam pripravita, kar je še potrebno.”

16Oba učenca sta odšla v mesto in našla vse tako, kot jima je povedal Jezus. Tu sta pripravila velikonočno večerjo.

17Zvečer je prišel Jezus z dvanajsterimi učenci.

18Medtem ko so večerjali, jim je rekel: “Vem, da me bo eden izmed vas, ki zdaj z menoj jé, izdal!”

19Začudeno so pogledovali drug drugega in drug za drugim so spraševali Jezusa: “Ali sem to jaz?”

20“Eden izmed vas dvanajsterih, ki zdaj z menoj jé, me bo izdal.

21Sin človekov sicer mora umreti, kakor so preroki napovedali, toda gorje izdajalcu! Bolje bi mu bilo, da se ni nikoli rodil.”

22Medtem ko so še jedli, je Jezus vzel kos kruha, se zahvalil, ga razdelil in podal vsakemu učencu košček: “Vzemite in jejte! To je moje telo!”

23Potem je vzel kelih z vinom, se zahvalil Bogu in ga dal učencem. Vsi so pili iz njega.

24Jezus je rekel: “To je moja kri, s katero je zapečatena nova zaveza med Bogom in ljudmi. Prelita bo, da bi bili ljudem odpuščeni grehi.

25Pravim vam, da poslej ne bom več pil vina vse dotlej, dokler ga ne bom pil skupaj z vami v Božjem kraljestvu.”

26Potem ko so odpeli hvalno pesem, so odšli na Oljsko goro.

27Po poti na Oljsko goro je rekel Jezus učencem: “Vsi me boste zapustili, kajti že preroki so govorili: ‘Čredi bom vzel pastirja in ovce se bodo razbežale.’

28Po vstajenju pa bom šel pred vami v Galilejo.”

29Peter mu je rekel: “Če bi te tudi vsi zapustili, se name lahko zaneseš!”

30“Peter,” mu je rekel Jezus, “preden bo petelin jutri zjutraj drugič zapel, me boš tretjič zatajil.”

31“To je povsem nemogoče!” je zaklical Peter. “Tudi če bi moral umreti s teboj, tega ne bi storil!” Tudi drugi učenci so govorili tako.

32Jezus in njegovi učenci so potem odšli v vrt, ki se je imenoval Getsemani. Tam jih je prosil: “Ostanite tukaj in me počakajte, dokler ne neham moliti!”

33Peter, Jakob in Janez so šli z njim. Strah in obup sta prevzela Jezusa.

34“Breme, ki ga nosim, me je skoraj strlo,” jim je rekel. “Ostanite pri meni in ne pustite me samega.”

35Jezus je šel nekaj korakov dalje, pokleknil je in molil: “Oče, če je mogoče, me obvaruj tega trpljenja.

36Tebi je vse mogoče. Toda zgodi naj se tako, kot hočeš ti, ne kakor bi hotel jaz.”

37Potem se je vrnil k trem učencem in opazil, da so zaspali. Žalosten je zbudil Petra. “Simon,” je zaklical, “ali spiš? Ali nisi mogel bedeti z menoj samo eno uro?

38Bedite in molite, da vas preizkušnja ne bi premagala. Vem, da želite to, kar je najboljše, toda s svojo močjo tega ne morete doseči.”

39Še enkrat jih je pustil same in je molil k Bogu z istimi besedami za pomoč.

40Ko se je vrnil, je videl, da učenci spet spijo. Oči so se jim enostavno zatisnile od utrujenosti in niso vedeli, kaj naj bi rekli Jezusu.

41Ko se je tretjič vrnil k njim, jim je rekel: “Ali spite in počivate? Zbudite se, drugič boste počivali! Zdaj bodo izdali Sina človekovega v roke ljudem.

42Vstanite, pojdimo! Izdajalec je že tu!”

43Medtem ko je Jezus še govoril, pride Juda, njegov učenec, z mnogimi možmi, ki so bili oboroženi z meči in palicami. Poslali so jih veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva.

44Juda se je sporazumel z njimi: “Mož, ki ga bom poljubil, on je! Njega zgrabite!”

45Šel je naravnost k Jezusu in rekel: “Pozdravljen, učitelj!” Potem ga je poljubil.

46Takoj so vojaki prijeli Jezusa.

47Eden izmed mož, ki so bili z Jezusom, je hotel to preprečiti. Potegnil je svoj meč in odrezal uho nekomu izmed mož velikega duhovnika.

48Jezus je vprašal vojake: “Ali sem zločinec, da ste prišli z meči in palicami, da bi me prijeli?

49Vsak dan sem javno govoril v templju. Zakaj me niste prijeli tam? Vendar se je tudi to zgodilo, da bi se uresničile besede prerokov.”

50Vsi učenci so ga zdaj prestrašeni zapustili in pobegnili.

51Samo mlad mož, ki je nosil lahko ogrinjalo, je šel za Jezusom. Ko so vojaki poskusili zgrabiti tudi njega,

52se jim je iztrgal. V rokah jim je ostalo samo ogrinjalo, mladi mož pa jim je gol ušel.

53Takoj nato so pripeljali Jezusa k velikemu duhovniku. Pri njem so se zbrali vsi veliki duhovniki, verski učitelji in voditelji ljudstva.

54Peter je šel v primerni razdalji za skupino prav do notranjega dvorišča palače. Tam je sedel med vojake in se grel pri ognju.

55Medtem so poskušali veliki duhovniki in vsi člani sodnega zbora s pomočjo krivih prič obtožiti Jezusa nečesa, za kar bi zaslužil smrt. Toda nič takega niso mogli najti.

56Mnoge priče so nastopile z raznimi krivimi obtožbami, ki pa so si nasprotovale.

57Končno je nekaj mož izjavilo:

58“Slišali smo, kako je ta Jezus govoril: ‘Ta tempelj, ki so ga zgradile človeške roke, bom porušil, potem pa postavim v treh dneh novega brez človeške pomoči.’ ”

59Toda tudi njihove izjave so bile polne nasprotij, tako da velikim duhovnikom niso prav nič koristile.

60Takrat pa se je dvignil veliki duhovnik, stopil je na sredo med te, ki so se zbrali in je vprašal Jezusa: “Kaj pa praviš ti na to? Ali si rekel to ali nisi?”

61Jezus je molčal. Ponovno ga je vprašal veliki duhovnik: “Ali si Kristus, Božji Sin?”

62“Da, sem,” je odgovoril Jezus. “Videli boste Sina človekovega, da sedi Bogu z desne strani in da ponovno prihaja na nebeških oblakih.”

63Jezno je veliki duhovnik raztrgal svoje oblačilo in zaklical: “To zadošča! Ne potrebujemo nobenih drugih prič!

64Saj ste vsi slišali bogokletje. Kakšno sodbo boste izrekli?” Enoglasno so zaključili: “Mora biti obsojen na smrt!”

65Nato so začeli mučiti Jezusa, nekateri so mu pljuvali v obraz, zavezali so mu oči in ga udarjali s pestmi. “No, ti, ki si prerok,” so se mu posmehovali, “povej, kdo te je udaril?” Tudi možje, ki so ga odpeljali, so ga tepli.

66[66-67] Peter je bil še vedno na dvorišču. Dekla velikega duhovnika ga je videla, ko je sedel pri ognju. “Ti si se tudi družil s tem Jezusom iz Nazareta!”

68Prestrašen je Peter zanikal: “Ne vem, kaj govoriš!” Brž je odšel z dvorišča. Prav tedaj je zapel petelin.

69Toda tudi tukaj ga je dekla prepoznala in je pred vsemi glasno rekla: “Ta je tudi izmed mož, ki so bili z Jezusom!”

70Tudi tokrat je Peter odločno zanikal. Čez nekaj časa so dejali tudi tisti, ki so stali naokrog: “Vsekakor si tudi ti izmed njegovih prijateljev; saj si prav tako iz Galileje!”

71Peter se je začel zaklinjati: “Sploh ne poznam tega človeka, o katerem govorite! Lahko vam prisežem!”

72Takrat je petelin drugič zapel. Peter se je spomnil, da mu je Jezus rekel: “Preden bo petelin dvakrat zapel, me boš trikrat zatajil.” Tedaj je planil v jok.