bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)
/
Mark 7
Mark 7
Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)
← Chapter 6
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 8 →
1
Nekega dne so prišli k Jezusu farizeji in verski učitelji iz Jeruzalema.
2
Opazili so, da se nekateri izmed njegovih učencev ne ravnajo po predpisih, ki so po judovskem zakonu veljali pri jedi.
3
Farizeji in vsi Judje namreč jedo šele potem, ko so si umili roke, tako kot zahteva njihovo versko izročilo.
4
Tudi kadar se vrnejo s trga, jedo šele potem, ko so si umili roke po določenih predpisih. Imajo pa še mnoga druga določila, ki se jih zelo strogo držijo, na primer v zvezi s pomivanjem kozarcev, vrčev in loncev.
5
Zato so farizeji in verski učitelji vprašali Jezusa: “Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po starem izročilu in jedo z neumitimi rokami?”
6
Jezus je odgovoril: “Prav ima prerok Izaija, ko piše o vas hinavcih: ‘Ti ljudje znajo lepo govoriti o Bogu, toda s srcem niso pri stvari.
7
Njihova služba Bogu nima nobene vrednosti, ker so Božje zapovedi zamenjali s svojimi človeškimi.’
8
Držite se svojih predpisov, namesto da bi izpolnjevali Božje zapovedi.
9
Le kako pretkano to počnete!
10
Mojzes vam je posredoval Božjo zapoved: ‘ Spoštuj očeta in mater! ’ Še tole je dodal Bog: ‘ Kdor zaničuje svoje starše, mora umreti! ’
11
Vi pa pravite: ‘Če kdo reče svojemu očetu ali materi, ki trpita pomanjkanje, da jima ne more pomagati, ker je svoje premoženje dal Bogu, s tem ni prekršil Božje zapovedi.’
12
Dejansko pa ste dosegli to, da nihče več ni dolžan pomagati svojemu očetu ali materi.
13
Božjo zapoved ste torej zavrgli, namesto nje pa se držite svojih določil. To je samo eden izmed mnogih primerov.”
14
Potem je Jezus spet sklical ljudstvo k sebi. “Dobro poslušajte in zapomnite si, kar vam bom zdaj povedal:
15
Človek ni nečist zaradi tega, kar pride vanj, ampak zaradi tega, kar pride iz njega; to ga lahko loči od Boga.
16
Koristno je za vas, da si to dobro zapomnite.”
17
Potem je Jezus vstopil v neko hišo, kjer je bil sam s svojimi učenci. Tu so ga vprašali, kaj jim je s tem pravzaprav hotel povedati.
18
“Ali tudi tega ne razumete?” je odvrnil Jezus. “Ali ne veste, da človeka to, kar užije, ne more storiti nečistega?
19
To namreč kar jeste nima nič skupnega z vašim odnosom do Boga; hrana pride v želodec, potem pa jo izločimo.” S tem je Jezus hotel povedati, da je dejansko vsaka hrana “čista”.
20
Dodal je še tole: “Kar prihaja iz človekove notranjosti, njegove misli, besede in dejanja, to ga dela nečistega.
21
Kajti iz notranjosti, iz človekovega srca prihajajo vse hudobne misli: strast, kraja, uboj,
22
prešuštvo, pohlepnost, hudobnost, prevara, poželenje, zavist, obrekovanje, napihnjenost in lahkomiselnost.
23
To prihaja iz vas in to je tisto, kar loči človeka od Boga.”
24
Jezus je bil zdaj s svojimi učenci v bližini pristaniškega mesta Tira. Hotel je ostati neopažen, vendar se je hitro raznesla novica, da je prišel.
25
O tem je slišala tudi neka žena, ki je imela hčerko, kateri je gospodoval hudobni duh. Prišla je k Jezusu in padla predenj
26
ter ga prosila, da osvobodi njenega otroka oblasti demona. Žena ni bila Judinja, bila je iz Fenikije.
27
Jezus ji je odgovoril: “Najprej moram poskrbeti za svojo družino, za judovski narod. Ni prav da vzamem kruh otrokom in ga dam psom.”
28
Na to mu je odgovorila žena: “Da, Gospod, toda psi pobirajo drobtinice, ki padejo otrokom z mize.”
29
“Prav imaš,” je odgovoril Jezus, “pomagal bom tvoji hčerki. Pojdi domov! Hudobni duh je že zapustil tvojega otroka.”
30
Tako se je tudi zgodilo. Ko je žena prišla domov, je njena hči ležala mirno v postelji. Hudobni duh ni imel več nobene moči nad njo.
31
Iz Tira je Jezus krenil v mesto Sidon in od tod spet h Galilejskemu jezeru, na področje deseterih mest.
32
Tam so mu prinesli gluhonemega človeka, da bi nanj položil roke in ga ozdravil.
33
Jezus je odpeljal človeka proč od množice. Vtaknil mu je prste v ušesa, se dotaknil njegovega jezika s slino,
34
pogledal proti nebu, vzdihnil in spregovoril: “Efata!” (kar pomeni, “Odpri se!”)
35
Ta trenutek je gluhonemi slišal in govoril.
36
Jezus je prepovedal ljudem, da govorijo o tem. Toda čim bolj jim je naročal, naj molčijo, tem hitreje se je razvedelo.
37
To, čemur so bili priče, se jim je zdelo zelo nenavadno. “Čudovito je to, kar dela!” so pripovedovali vsepovsod. “Celo gluhi spet slišijo in nemi govorijo!”
← Chapter 6
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 8 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16