Mark 9

Slovenian (ZNZ) 2014 (Živa Nova Zaveza)

← Chapter 8 Jump to: Chapter 10 →

1Potem je Jezus rekel svojim poslušalcem: “Verjemite mi, da bodo nekateri izmed teh, ki tukaj stojijo, živeli in videli Božje kraljestvo v vsej svoji moči.”

2Šest dni za tem je šel Jezus s Petrom, Jakobom in Janezom na vrh visoke gore. Tu se je spremenil pred njihovimi očmi.

3Njegova obleka je blestela tako svetlo, kot ne more blesteti nobena stvar na tem svetu.

4Potem sta se pojavila Elija in Mojzes in se pogovarjala z Jezusom.

5Peter je navdušeno zaklical: “Gospod, tukaj nam je všeč! Takoj bomo postavili tri kolibe: za tebe, za Mojzesa in za Elijo!”

6Sploh pa se ni zavedal, kaj je rekel, ker so bili vsi trije učenci povsem zmedeni.

7Potem jih je zasenčil oblak in iz oblaka se je zaslišal glas: “To je moj dragi Sin! Njega poslušajte!”

8Ko so se učenci ozrli okrog sebe, so bili naenkrat sami z Jezusom.

9Medtem ko so se spuščali z gore, jim je Jezus zapovedal: “Nikomur ne pripovedujte o tem, kar ste videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih!”

10Tako so to zadržali zase. Ko pa so bili sami, so se pogovarjali o tem, kaj neki je Jezus mislil, ko je rekel, da “vstane od mrtvih”?

11Potem so ga učenci vprašali: “Zakaj naši verski učitelji trdijo, da najprej mora priti Elija?”

12Jezus je odgovoril: “Prav imajo! Elija pride in bo vse spet uredil. Pa vendar piše v Svetem pismu o Sinu človekovem, da mora mnogo trpeti in da ga bodo vsi prezirali.

13To pa bi vam rad povedal: Elija je že prišel. Storili so z njim, kar so hoteli. Prav to tudi piše v Pismu.”

14Ko so se vrnili, so našli ostale učence z nekaterimi verskimi učitelji sredi velike množice. Zapletli so se v razgovor o nekem spornem vprašanju.

15Ko so ljudje zagledali Jezusa, so mu razburjeni tekli nasproti in ga pozdravili.

16“O čem se prepirate?” jih je vprašal.

17Nekdo iz množice je odgovoril: “Gospod, pripeljal sem svojega sina, da ga ozdraviš. Ne more govoriti, ker ga je obsedel hudobni duh.

18Kadar ta duh dobi moč nad njim, ga vrže na tla. Nemočen se valja po zemlji, pena mu sili iz ust, škrta z zobmi in na koncu obleži nezavesten. Prosil sem tvoje učence, da bi izgnali hudobnega duha, vendar niso mogli.”

19Jezus je odgovoril: “Samovoljni in neverni ljudje! Koliko časa bom moral biti še med vami in vas prenašati? Prinesite ga k meni!”

20Pripeljali so ga. Ko je hudobni duh spoznal Jezusa, je zvil dečka v strašnem krču. Padel je na tla, valjal se je sem in tja in pena mu je silila iz ust.

21“Koliko časa ga že tako muči?” je vprašal Jezus očeta. “Od otroštva.

22Večkrat ga je hudobni duh vrgel v ogenj ali v vodo, da bi ga umoril. Imej usmiljenje z nami! Pomagaj nam, če moreš!”

23“Če morem?” je Jezus vprašal začudeno. “Vse je mogoče, če mi zaupaš.”

24Obupan, ga je človek prosil: “Hočem ti zaupati. Pomagaj mi, da bi to tudi mogel storiti.”

25Ko je Jezus videl, da je množica vedno večja, je zapretil hudobnemu duhu, ki je mučil gluhonemega otroka: “Zapovedujem ti, da odideš iz tega otroka in se nikoli več ne vrneš.”

26Potem je hudobni duh obupano kriknil, stresel dečka in ga zapustil. Ta je nepomično ležal, tako da so mnogi rekli: “Mrtev je!”

27Jezus pa ga je prijel za roko in mu pomagal, da je vstal.

28Ko je Jezus z učenci vstopil v hišo, so ga vprašali: “Zakaj nismo mogli mi izgnati tega demona?”

29Jezus je odgovoril: “Za to sta potrebna molitev in post.”

30Jezus je z učenci zapustil to okolico in hodili so skozi Galilejo. Ker je želel učencem še marsikaj povedati, je hotel biti sam z njimi.

31“Sin človekov bo kmalu prepuščen na milost in nemilost ljudi,” je rekel Jezus, da bi jih pripravil na to, kar naj bi se zgodilo. “Ubili ga bodo, toda po treh dneh bo spet oživel.”

32Učenci niso razumeli tega, kar jim je pripovedoval, niso pa si ga upali vprašati.

33Prišli so v Kafarnaum. Ko so bili v hiši, je Jezus vprašal učence: “O čem ste se spotoma pogovarjali?”

34Oni pa so molčali, kajti prepirali so se o tem, kdo med njimi je pomembnejši od vseh ostalih.

35Jezus je sedel, poklical je k sebi dvanajstere učence in rekel: “Kdor hoče biti prvi, naj se podredi vsem in naj vsem služi.”

36Nato je poklical majhnega otroka, postavil ga je v sredino in ga objel. Rekel je:

37“Kdor sprejme takega otroka meni na voljo, sprejme mene. Kdor pa mene sprejme, sprejme Boga samega, ker me je Bog poslal.”

38Janez je rekel Jezusu: “Gospod, srečali smo nekega moža, ki v tvojem imenu izganja demone. Toda mi smo mu to prepovedali, ker ne hodi z nami.”

39“Ni prav, da ste storili tako!” je odgovoril Jezus. “Kdor v mojem imenu stori kaj velikega, ne more istočasno delati proti meni.

40Kdor ni proti nam, je z nami.

41Če vas kdo osveži s požirkom vode, zato ker ste Kristusovi, bo dobil svoje plačilo. Lahko se zanesete na to.”

42“Kdor povzroči, da nekdo izmed teh najmanjših izgubi vero vame, bi bilo najbolje zanj, da ga z mlinskim kamnom privezanim okrog vratu vržejo v morje.

43[43-44] Če je tvoja roka vzrok, da delaš kar ni prav, jo odseci! Bolje je, da brez roke prideš v večno življenje, kot da se z obema rokama znajdeš v peklenskem ognju, ki se nikdar ne ugasne.

45[45-46] Če te noga zavaja na kriva pota, jo odseci! Bolje je, da pohabljen prideš v večno življenje, kot da te zdrave noge odvedejo naravnost v pekel.

47Če te oko zavaja v greh, ga izkoplji! Bolje je z enim očesom dospeti v nebeško kraljestvo, kot da te z zdravimi očmi vržejo v peklenski ogenj.

48Tam ne bo nikdar konca mukam in ogenj se nikoli ne bo ugasnil.

49Nihče ne more ubežati Božji preizkušnji v ognju. Kot pripravljajo živali v templju s soljo za žrtev, tako se pripravite tudi vi.

50Sol je dobra in potrebna, dokler ima svoje dejstvo. Sicer pa je brez koristi. Zato pazite, da bi v vaših življenjih lahko videli delovanje soli. Živite v miru drug z drugim!”

← Chapter 8 Jump to: Chapter 10 →