bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Genesis 15
Genesis 15
Slovenian EKU
← Chapter 14
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 16 →
1
Po teh dogodkih je v prikazni Gospod nagovoril Abrama takole: »Ne boj se, Abram! Jaz sem tvoj ščit, tvoje plačilo bo zelo veliko.«
2
Abram je odgovoril: »Gospod Bog, kaj mi boš dal, ko odhajam brez otrok in bo dedič moje hiše Damaščan Eliezer?«
3
Dalje je rekel Abram: »Glej, meni nisi dal zaroda, in glej, moj domači hlapec bo moj dedič.«
4
A glej, Gospodova beseda mu je rekla: »Ne bo tvoj dedič ta, ampak tisti, ki bo izšel od tebe, bo tvoj dedič.«
5
Povedel ga je pod milo nebo in mu rekel: »Ozri se v nebo in preštej zvezde, če jih moreš prešteti!« Dalje mu je rekel: »Toliko bo tvojega zaroda.«
6
Veroval je Gospodu in ta mu je štel to v pravičnost.
7
Potem mu je dejal: »Jaz sem Gospod, ki sem te izpeljal iz Ura na Kaldejskem, da ti dam to deželo v tvojo posest.«
8
Odgovoril je: »Gospod Bog, po čem naj spoznam, da jo dobim v posest?«
9
Rekel mu je: »Vzemi zame triletno telico, triletno kozo, triletnega ovna, grlico in mladega goloba!«
10
Vzel je zanj vse te živali, jih razpolovil po sredi ter položil polovici eno nasproti drugi; ptic pa ni razpolovil.
11
In ptice roparice so se spuščale na trupla živali, Abram pa jih je odganjal.
12
Ko se je sonce nagibalo k zatonu, je Abrama objelo spanje in glej, groza, velika temota ga je obšla.
13
Tedaj je rekel Abramu: »Vedi dobro, da bodo tvoji potomci tujci v deželi, ki ne bo njihova, in sužnji in stiskani štiristo let.
14
A tudi narodu, ki mu bodo sužnji, bom sodil. Potem bodo odšli z velikim imetjem.
15
Ti pa pojdeš v miru k svojim očetom, pokopan boš v lepi starosti.
16
V četrtem rodu se povrnejo sem; kajti hudobija Amorejcev še ni dopolnjena.«
17
Ko pa je sonce zašlo in je nastala gosta tema, glej, kakor kadeča se peč in goreča plamenica je šlo med temi razpolovljenimi živalmi!
18
Tisti dan je sklenil Gospod zavezo z Abramom, govoreč: »Tvojemu zarodu dam to deželo od egiptovske reke do velike reke, reke Evfrata,
19
Kinejce, Kenezejce, Kedmonejce,
20
Hetejce, Ferezejce, Rafaime,
21
Amorejce, Kanaance, Gergesejce in Jebusejce.«
← Chapter 14
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 16 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50