bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Genesis 32
Genesis 32
Slovenian EKU
← Chapter 31
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 33 →
1
Laban je zjutraj zgodaj vstal, poljubil sinove in hčeri ter jih blagoslovil. Potem je Laban odšel in se vrnil v svoj kraj.
2
Tudi Jakob je šel svojo pot. Tedaj so mu prišli naproti angeli božji.
3
Ko jih je Jakob zagledal, je rekel: »To je tabor božji.« Zato je dal temu kraju ime Mahanaim.
4
Jakob pa je poslal sle pred seboj k bratu Ezavu v deželo Seir, v edomsko pokrajino.
5
Ukazal jim je: »Tako recite mojemu gospodu Ezavu: To ti sporoča tvoj služabnik Jakob: Pri Labanu sem tujčeval in se do zdaj mudil.
6
Dobil sem volov in oslov, drobnice, hlapcev in dekel. Tako sporočam svojemu gospodu, da bi našel milost v tvojih očeh.«
7
Sli so se vrnili k Jakobu s poročilom: »Prišli smo k tvojemu bratu Ezavu; prihaja ti naproti in štiristo mož z njim.«
8
Jakob se je silno zbal in bilo ga je strah. Razdelil je torej ljudi, ki so bili pri njem, in drobnico, goved in kamele v dve krdeli.
9
Dejal je namreč: »Če pride Ezav k enemu krdelu in ga pobije, se bo drugo krdelo rešilo.«
10
In Jakob je molil: »Bog mojega očeta Abrahama, Bog mojega očeta Izaka, o Gospod, ki si mi rekel: ‚Vrni se v svojo deželo in v kraj svoje rodovine in skrbel bom, da ti bo dobro!‘
11
Nisem vreden vseh tvojih milosti in vse tvoje zvestobe, ki si jo izkazal svojemu hlapcu. Kajti s svojo palico sem prekoračil ta Jordan in zdaj imam dve krdeli.
12
Reši me, prosim, iz roke mojega brata, iz roke Ezavove! Zakaj bojim se ga, da pride in nas pobije, mater z otroki vred.
13
Ti pa si obljubil: ‚Skrbel bom, da ti bo dobro in naredil bom tvoj zarod kakor pesek ob morju, ki ga zaradi množine ni mogoče sešteti.‘«
14
Tam je prenočil tisto noč. Potem je izločil od svojega imetja darilo za brata Ezava:
15
dvesto koz in dvajset kozlov, dvesto ovac in dvajset ovnov,
16
trideset dojnih kamel z mladiči, štirideset telic in deset juncev, dvajset oslic in deset osličev.
17
Izročil jih je hlapcem, čredo za čredo posebej, ter rekel hlapcem: »Pojdite pred menoj in pustite presledek med čredo in čredo!«
18
In je zapovedal prvemu tole: »Ko te sreča moj brat Ezav in te vpraša: ‚Čigav si in kam greš in čigavo je to pred teboj?‘
19
reci: ‚Tvojega hlapca Jakoba; darilo je, poslano mojemu gospodu Ezavu, in glej, tudi sam pride za nami.‘«
20
Prav tako je tudi drugemu in tretjemu in vsem, ki so šli za čredami, naročil: »Kakor sem rekel, tako recite Ezavu, kadar ga srečate!
21
In še povejte: ‚Glej, tudi tvoj hlapec Jakob pride za nami.‘« Mislil je namreč: »Z darom, ki gre pred menoj, ga pomirim; šele potem hočem videti njegovo obličje: morda me potem prijazno sprejme.«
22
Tako je šlo darilo pred njim, sam pa je prenočil tisto noč v taboru.
23
Vendar je vstal še tisto noč, vzel svoji dve ženi, dve dekli in enajst sinov ter prebredel Jabok.
24
Vzel jih je in jih spravil čez reko; spravil je čez tudi vse, kar je imel.
25
In Jakob je zaostal sam. Tedaj se je bojeval mož z njim, dokler ni zasvitala jutranja zarja.
26
Ko je videl, da ga ne more premagati, ga je udaril na kolkov sklep, tako da se je Jakobu izvinil kolkov sklep, ko se je bojeval z njim.
27
Nato je rekel: »Spusti me; kajti jutranja zarja že vzhaja!« Pa je odgovoril: »Ne spustim te, ako me ne blagosloviš.«
28
Potem ga je vprašal: »Kako se imenuješ?« In je odgovoril: »Jakob.«
29
Nato je rekel: »Ne imenuj se več Jakob, ampak Izrael; kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.«
30
Tedaj je Jakob rekel: »Povej, prosim, svoje ime!« Odgovoril je: »Čemu vprašaš po mojem imenu?« Potem ga je ondi blagoslovil.
31
Jakob pa je imenoval ta kraj Fanuel: »Saj sem videl Boga od obličja do obličja in je bilo vendar rešeno moje življenje.«
32
Sonce mu je vzhajalo, ko je šel preko Fanuela dalje, a šepal je zaradi svojega kolka.
33
Zato ne jedo Izraelovi sinovi do današnjega dne kite, ki je na kolkovem sklepu, ker je udaril na kito Jakobovega kolčnega sklepa.
← Chapter 31
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 33 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50