bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Genesis 44
Genesis 44
Slovenian EKU
← Chapter 43
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 45 →
1
Nato je ukazal oskrbniku svoje hiše: »Napolni vreče teh mož z živežem, kolikor bodo mogli nesti, in položi vsakemu njegov denar na vrh njegove vreče!
2
Mojo čašo pa, srebrno čašo, deni na vrh vreče najmlajšega hkrati z denarjem za njegovo žito!« In storil je po Jožefovem naročilu.
3
Ko je zasvitalo jutro, so odpustili može z njihovimi osli.
4
Izšli so iz mesta; še niso bili daleč proč, ko je ukazal Jožef oskrbniku svoje hiše: »Vzdigni se, hiti za možmi, in ko jih dojdeš, jim reci: ‚Zakaj ste dobro s hudim povrnili?
5
Zakaj ste mi ukradli srebrno čašo? Ali ni to tista, iz katere moj gospod pije in s katero prerokuje? Hudo ste ravnali, da ste to storili.‘«
6
Ko jih je došel, jim je govoril te besede.
7
Odgovorili so mu: »Zakaj govori gospod tako? Bog ne daj, da bi tvoji hlapci kaj takega storili!
8
Glej, denar, ki smo ga našli na vrhu svojih vreč, smo prinesli nazaj k tebi iz kanaanske dežele. Kako bi mogli torej ukrasti iz hiše tvojega gospoda srebro ali zlato?
9
Pri katerem izmed tvojih hlapcev se najde, ta naj umrje, mi pa bomo, gospod, tvoji sužnji.«
10
Odgovoril je: »Čeprav bi se zdaj moralo zgoditi po vaših besedah, naj bo vendar tisti, pri katerem se najde, moj suženj; vi pa boste prosti.«
11
In hitro je postavil vsak svojo vrečo na tla in vsak je svojo vrečo odprl.
12
In preiskoval je: pri najstarejšem je začel in pri najmlajšem je končal; in našla se je čaša v Benjaminovi vreči.
13
Tedaj so raztrgali svoja oblačila, otovorili vsak svojega osla ter se vrnili v mesto.
14
Tako je prišel Juda z brati v Jožefovo hišo, ko je bil ta še tam; in vrgli so se pred njim na tla.
15
Jožef jim je rekel: »Kaj ste to storili? Ali ne veste, da zna mož, kakršen sem jaz, prerokovati?«
16
Juda je odgovoril: »Kaj naj rečemo gospodu? Kaj naj govorimo in s čim naj se opravičimo? Bog je našel krivdo na tvojih hlapcih. Glej, zdaj smo sužnji gospodovi, mi kakor ta, pri katerem se je našla čaša.«
17
Pa je rekel: »Bog ne daj, da bi to storil! Mož, pri katerem se je našla čaša, ta mi bo suženj, vi pa pojdite v miru k svojemu očetu!«
18
Juda pa je stopil k njemu in rekel: »Prosim, gospod, naj sme tvoj hlapec spregovoriti besedo pred svojim gospodom. Naj se ne vname tvoja jeza zoper tvojega hlapca. Saj si kakor faraon.
19
Vprašal si, gospod, svoje hlapce: ‚Ali imate še očeta ali brata?‘
20
Odgovorili smo gospodu: ‚Imamo še starega očeta in mladeniča, ki se mu je rodil v starosti; njegov brat je umrl; tako je ostal sam od svoje matere; zato je ljubljenec svojega očeta.‘
21
Ti pa si zapovedal svojim hlapcem: ‚Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi!‘
22
Odgovorili smo gospodu: ‚Mladenič ne more zapustiti svojega očeta; če bi zapustil očeta, bi ta umrl.‘
23
Pa si dejal svojim hlapcem: ‚Če ne pride z vami vaš najmlajši brat, ne boste videli več mojega obličja.‘
24
Ko smo pa prišli k svojemu očetu, tvojemu hlapcu, smo mu sporočili gospodove besede.
25
Naš oče pa je rekel: ‚Kupite nam zopet nekaj živeža!‘
26
Dejali smo: ‚Ne moremo iti; le če bo naš najmlajši brat z nami, pojdemo; kajti ne smemo videti moževega obličja, ako ni našega najmlajšega brata z nami.‘
27
Rekel nam je moj oče, tvoj hlapec: ‚Vi veste, da mi je žena rodila dva sina.
28
Eden je odšel od mene in sem dejal: Resnično, raztrgan, raztrgan je! In nisem ga videl do zdaj.
29
Ako vzamete še tega izpred mojega obličja in ga zadene nesreča, spravite moje sive lase od žalosti pod zemljo.‘
30
Ko bi torej jaz zdaj prišel k svojemu očetu, tvojemu hlapcu, in bi mladeniča, na katerega je navezan z vso dušo, ne bilo z nami,
31
bi umrl, ko bi videl, da ni mladeniča, in tvoji hlapci bi res spravili sive lase svojega očeta, tvojega hlapca, zaradi žalosti pod zemljo.
32
Kajti tvoj hlapec je s svojim poroštvom dobil mladeniča od očeta, ko je rekel: ‚Če ga ne pripeljem k tebi, bom jaz kriv pred očetom vse dni.‘
33
Zdaj torej naj ostane, prosim, tvoj hlapec namesto mladeniča za sužnja gospodu; mladenič pa naj gre z brati!
34
Kako naj namreč brez mladeniča grem k očetu? Ne, naj ne gledam bridkosti, ki bi zadela mojega očeta!«
← Chapter 43
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 43
Chapter 44
Chapter 45
Chapter 46
Chapter 47
Chapter 48
Chapter 49
Chapter 50
Chapter 45 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42
43
44
45
46
47
48
49
50