Genesis 30

Slovenian EKU

← Chapter 29 Jump to: Chapter 31 →

1Tedaj je videla Rahela, da ne rodi Jakobu otrok. In Rahela je sestro zavidala; zato je rekla Jakobu: »Daj mi otrók, sicer umrem!«

2Jakob pa se je razjezil nad Rahelo in rekel: »Mar sem jaz namesto Boga, ki ti je odrekel sad telesa?«

3Pa je odgovorila: »Glej, tu je moja dekla Bala; pojdi k njej, da porodi na mojih kolenih in dobim po njej otroke!«

4In dala mu je svojo deklo Balo za ženo in Jakob je šel k njej.

5Bala je spočela in rodila Jakobu sina.

6Rahela pa je rekla: »Prisodil mi je Bog pravico in tudi moj glas uslišal in mi dal sina.« Zato mu je dala ime Dan.

7Rahelina dekla Bala je zopet spočela in rodila Jakobu drugega sina.

8Rahela je rekla: »Božje boje sem bojevala s svojo sestro in sem tudi zmagala.« Zato mu je dala ime Neftali.

9Ko pa je Lija videla, da je nehala roditi, je vzela svojo deklo Zelfo in jo dala Jakobu za ženo.

10In Lijina dekla je rodila Jakobu sina.

11Lija je rekla: »Srečno!« Zato mu je dala ime Gad.

12Lijina dekla Zelfa je rodila Jakobu še drugega sina.

13In Lija je rekla: »Blagor meni! Kajti blagrovale me bodo žene.« Zato mu je dala ime Aser.

14Ko je šel Ruben ob času pšenične žetve na polje, je našel nadliščke in jih prinesel svoji materi Liji. Tedaj je rekla Rahela Liji: »Daj mi, prosim, nekaj nadliščkov svojega sina!«

15Odgovorila ji je: »Ali je premalo, da si mi vzela moža, da mi hočeš vzeti tudi nadliščke mojega sina?« Rahela pa je rekla: »Zato pa naj bo nocoj pri tebi za nadliščke tvojega sina!«

16Ko je zvečer prišel Jakob s polja, mu je prišla Lija naproti in rekla: »K meni pojdeš! Kajti polno plačo sem plačala zate z nadliščki svojega sina.« Tako je bil tisto noč pri njej.

17Bog pa je uslišal Lijo; spočela je in rodila Jakobu petega sina.

18In Lija je rekla: »Dal mi je Bog plačilo, ker sem dala svojo deklo možu.« Zato mu je dala ime Isahar.

19Lija pa je zopet spočela in rodila Jakobu šestega sina.

20In Lija je rekla: »Bog me je obdaroval z lepim darilom; zdaj bo moj mož pri meni bival, ker sem mu rodila šest sinov.« Zato mu je dala ime Zabulon.

21Potem je še rodila hčer ter ji dala ime Dina.

22Potem se je Bog spomnil Rahele: Bog jo je uslišal in storil rodovitno.

23Spočela je in rodila sina ter rekla: »Odvzel je Bog mojo sramoto.«

24Dala pa mu je ime Jožef in rekla: »Dodaj mi, Gospod, še drugega sina!«

25Potem ko je Rahela rodila Jožefa, je rekel Jakob Labanu: »Odpusti me, da odidem v svoj kraj in v svojo deželo!

26Daj mi moji ženi, za kateri sem ti služil, in moje otroke, da odidem! Saj poznaš mojo službo, ki sem ti jo opravljal.«

27Laban mu je odgovoril: »O da bi našel milost v tvojih očeh! Spoznal sem, da me je Gospod blagoslovil zaradi tebe.«

28In je pristavil: »Določi mi svoje plačilo in dam ti ga!«

29Odgovoril mu je: »Sam veš, kako sem ti služil in kaka je postala tvoja živina pri meni.

30Kajti malo je bilo, kar si imel pred menoj, pa se je silno pomnožilo. Gospod te je blagoslavljal pri vsakem mojem koraku. A zdaj, kdaj naj skrbim tudi jaz za svojo hišo?«

31Odvrnil je: »Kaj naj ti dam?« Jakob je odgovoril: »Prav nič mi ne boš dal. Če mi tole dovoliš, bom zopet pasel in čuval tvojo drobnico.

32Naj grem danes skoz vso tvojo drobnico, da izločim od nje vsako pisano in marogasto žival. Vsaka temna žival med ovcami ter marogasta in pisana med kozami naj bo moje plačilo.

33In tako naj se izkaže moja pravičnost v prihodnosti. Kadar prideš, da vidiš moje plačilo, naj bo vse, kar ni pisano in marogasto med kozami in temno med ovcami, kot tatvina pri meni!«

34Laban je odgovoril: »Prav, naj bo po tvoji besedi!«

35In je izločil tisti dan progaste in marogaste kozle in vse pisane in marogaste koze, vse, na čemer je bilo kaj belega, in vse, kar je bilo temnega med ovcami, ter izročil svojim sinovom.

36In določil je tri dni hoda med seboj in Jakobom. Jakob je namreč pasel ostalo Labanovo drobnico.

37Jakob pa si je vzel zelenih storaksovih, mandeljnovih in javorovih šib in jih olupil, da so imele bele proge s tem, da je odkril belino, ki je bila na šibah.

38Potem je polagal pred drobnico šibe, ki jih je olupil, v žlebove, korita, kamor je prihajala drobnica pit. Mrkala se je namreč, ko je prihajala pit.

39Tako se je ubrejila drobnica pred šibami in drobnica je povrgla progaste, pisane in marogaste mladiče.

40Jagnjeta je potem Jakob izločeval. Na ta način je skrbel, da je imela drobnica v Labanovi čredi progaste in temne mladiče. Tako si je zase napravljal črede posebej, ki jih ni deval k Labanovi drobnici.

41Kadar koli se je mrkala krepka drobnica, je položil Jakob šibe drobnici pred oči v žlebove, da bi se ubrejila pred šibami.

42Pri slabotni drobnici pa jih ni polagal. Tako so bile slabotne Labanove, krepke pa Jakobove.

43In mož je silno obogatel: imel je mnogo drobnice, dekle, hlapce, kamele in osle.

← Chapter 29 Jump to: Chapter 31 →