Genesis 21

Slovenian EKU

← Chapter 20 Jump to: Chapter 22 →

1Gospod je obiskal Saro, kakor je bil obljubil, in Gospod je storil Sari, kakor je bil povedal.

2Sara je spočela in rodila Abrahamu v njegovi starosti sina ob času, ki ga je bil Bog napovedal.

3Abraham je novorojenega sina, ki mu ga je Sara rodila, imenoval Izaka.

4Abraham je obrezal sina Izaka, ko je imel osem dni, kakor mu je bil Bog zapovedal.

5Abraham je imel sto let, ko se mu je rodil sin Izak.

6In Sara je rekla: »Smeh mi je Bog pripravil; vsak, ki bo to slišal, se bo smejal zaradi mene.«

7Dejala je dalje: »Kdo bi bil Abrahamu rekel, da bo Sara dojila otroke, da sem mu porodila sina v njegovi starosti?«

8Deček pa je rastel in bil odstavljen. Abraham je tisti dan, ko je bil Izak odstavljen, napravil veliko pojedino.

9Sara pa je videla, da se sin Egipčanke Agare, ki ga je bila Abrahamu porodila, posmehuje.

10Tedaj je rekla Abrahamu: »Izženi to deklo in njenega sina! Kajti sin te dekle ne sme biti dedič z mojim sinom Izakom.«

11To je bilo Abrahamu silno nevšeč zaradi sina.

12A Bog je rekel Abrahamu: »Naj ti ne bo žal za dečka ne za deklo. Kar koli ti poreče Sara, poslušaj njen glas! Kajti po Izaku se bo imenoval tvoj zarod.

13Toda tudi deklinega sina bom napravil v narod, ker je tvoj potomec.«

14Abraham je tedaj zjutraj zgodaj vstal, vzel kruha in meh vode, ju dal Agari, ji naložil na ramo ter jo z dečkom odpravil. Ko je odšla, je blodila po bersabejski puščavi.

15Ko pa je voda v mehu pošla, je odložila dečka pod grm.

16Potem je odšla in sedla za streljaj daleč; dejala je namreč: »Naj ne vidim, kako deček umira.« Tako je sedela na strani in glasno jokala.

17Bog je pa slišal dečkov glas in angel božji je iz nebes poklical Agaro in ji rekel: »Kaj ti je, Agara? Ne boj se! Kajti Bog je slišal dečkov glas tam, kjer je.

18Vstani, vzemi dečka in ga drži za roko! Kajti njega bom napravil v velik narod.«

19In Bog ji je odprl oči, da je zagledala studenec. Šla je, napolnila meh z vodo ter dala dečku piti.

20In Bog je bil z dečkom; rastel je, prebival v puščavi in postal lokostrelec.

21Prebival pa je v Faranski puščavi in njegova mati mu je dobila ženo iz egiptovske dežele.

22V tistem času je prišel Abimelek s poveljnikom svoje vojske Fikolom Abrahamu tole povedat: »Bog je s teboj v vsem, kar delaš.

23Zdaj mi prisezi tukaj pri Bogu, da ne boš nezvesto ravnal ne proti meni ne proti mojim sinovom in potomcem; marveč da boš skazoval isto prijateljstvo meni in moji deželi, v kateri bivaš kot tujec, kakršno sem jaz tebi skazal!«

24Abraham je odgovoril: »Prisežem.«

25Abraham pa je pozval na odgovor Abimeleka zaradi studenca, ki so si ga Abimelekovi hlapci s silo prilastili.

26Abimelek je rekel: »Ne vem, kdo je to storil: tudi ti mi nisi nič naznanil in nisem slišal tega do danes.«

27Tedaj je vzel Abraham drobnice in govedi in jih dal Abimeleku in sklenila sta zavezo med seboj.

28Odločil pa je Abraham od drobnice sedem jagnjic.

29Abimelek je vprašal Abrahama: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si jih odločil?«

30Odgovoril je: »Teh sedem jagnjic prejmeš iz moje roke, da mi bo to za pričo, da sem jaz izkopal ta studenec.«

31Zato se je ta kraj imenoval Bersaba, ker sta tam drug drugemu prisegla.

32Tako sta pri Bersabi sklenila zavezo. Potem sta se Abimelek in poveljnik njegove vojske Fikol vzdignila in vrnila v filistejsko deželo.

33Abraham pa je zasadil tamarisko v Bersabi in klical tam ime Gospoda, večnega Boga.

34In bival je Abraham kot tujec v filistejski deželi dolgo časa.

← Chapter 20 Jump to: Chapter 22 →