bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Job 14
Job 14
Slovenian EKU
← Chapter 13
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 15 →
1
Človek, od žene rojen, je kratkega življenja in poln nemira.
2
Vzcvete kakor cvetlica in ovene, beži kakor senca in ne ostaja.
3
In na takega odpiraš svoje oči ter me vodiš pred sodbo s sabo?
4
Kdo je čist iz nečistega? Nihče.
5
Ker so odmerjeni njegovi dnevi, ker je pri tebi določeno število njegovih mesecev, ker si mu postavil mejo, da je ne prestopi,
6
glej proč od njega, daj, da se spočije, dokler se ne razveseli svojega dneva kakor dninar!
7
Zakaj drevo ima upanje: ako se poseka, se zopet pomladi, njega poganjek ne preneha;
8
četudi se njegova korenina v zemlji postara in njegov panj v prsti odmre,
9
če le začuti vonj po vodi, zopet brsti in požene veje kakor sadika.
10
Umre pa mož, je pokončan, premine človek, kje je potem?
11
Naj izteče voda iz morja, naj reka usahne in se posuši:
12
človek, ki se je ulegel, ne vstane več, dokler ne preide nebo, se ne vzdigne, se ne prebudi iz svojega spanja.
13
O, da bi me shranil v podzemlju, me skril, dokler se ne poleže tvoja jeza, mi določil rok, potem pa se me spomnil!
14
Ako človek umre, bo li oživel? Vse dni svoje tlake bi čakal, dokler ne pride moja zamena.
15
Na tvoj poziv bi ti odgovarjal. Na delo svojih rok bi ti mislil s hrepenenjem.
16
Tedaj bi ti štel moje korake, bi ne pazil na moj greh.
17
Zapečaten v zavoju bi bil moj prestopek in pokril bi mojo krivdo.
18
A kakor gora pade in razpade in se skala premakne s svojega mesta,
19
kakor voda zmane kamenje in naliv odplavi prst, tako človekovo upanje uničiš.
20
Za vedno ga premagaš in on odide, spačiš njegov obraz in ga odženeš.
21
Bodo li njegovi otroci v časti, tega ne ve, bodo li zaničevani, tega ne opazi.
22
Njegovo telo čuti le lastno bolečino in njegova duša objokuje le sebe.
← Chapter 13
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 15 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42