bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Job 3
Job 3
Slovenian EKU
← Chapter 2
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 4 →
1
Potem je Job odprl svoja usta in preklel svoj dan.
2
Spregovoril je in rekel:
3
Naj zgine dan, ob katerem sem se rodil, in noč, ko se je reklo: deček je bil spočet.
4
Tisti dan naj se spremeni v temò, naj ne skrbi zanj Bog od zgoraj, nanj naj ne posije svetloba.
5
Naj se ga polastita tema in smrtna senca, teman oblak se naj nanj pogrezne, naj ga prestrašijo mraki dneva.
6
Tisto noč naj vzame tema, naj se ne pridruži dnevom leta in naj ne pride med število mesecev.
7
Tista noč naj bo nerodovitna, vriskanje naj ne pride vanjo.
8
Naj jo prekolnejo preklinjevalci dneva, ki so zmožni vzbuditi leviatana.
9
Naj otemné zvezde njenega somraka, zaman naj pričakuje svetlobe in naj ne vidi trepalnic jutranje zarje.
10
Ker ni zaprla pred menoj vrat materinega telesa in ne prikrila muke pred mojimi očmi.
11
Zakaj nisem v materinem telesu umrl, ali izdihnil, ko sem prišel iz telesa?
12
Zakaj so me sprejela kolena, zakaj prsi, da sem sesal?
13
Zakaj zdaj bi pokojno ležal, spal bi in tako imel mir
14
s kralji in svetovalci zemlje, ki si gradijo groblje,
15
ali s knezi, ki imajo zlata, ki svoje hiše polnijo s srebrom;
16
ali bi ne bival, kakor zagreben splavljenec, kakor otročiči, ki niso videli svetlobe.
17
Tam hudobneži nehajo besneti, ondi počivajo onemogli.
18
Enako so ujetniki pokojni, ne slišijo glasu svojih priganjačev.
19
Mali in veliki so tam enaki in suženj je osvobojen svojega gospodarja.
20
Zakaj se daje luč nesrečnemu in življenje v duši zagrenjenim,
21
ki hrepenijo po smrti, pa ne pride, jo iščejo bolj ko zaklade,
22
vriskajo od veselja, se radujejo, ko najdejo grob,
23
možu, čigar steza je zastrta in ki ga je z ograjo Bog obkrožil?
24
Moj vsakdanji kruh je moje vzdihovanje in kakor voda se razliva moje rjovenje.
25
Strašni, ki sem se ga bal, je prišel nadme, in ta, pred komer me je groza, me je zadel.
26
Nimam miru, nimam počitka, nimam pokoja; prišla je nadloga.
← Chapter 2
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 4 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42