bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian EKU
/
Job 30
Job 30
Slovenian EKU
← Chapter 29
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 31 →
1
Zdaj pa me zasmehujejo ljudje, ki so po dnevih mlajši od mene, katerih očetov nisem imel za vredne, da bi jih pridružil k psom svoje črede.
2
Čemu mi bi tudi bila moč njihovih rok? Izginila jim je polna sila.
3
Od pomanjkanja in lakote izčrpani glodajo suho zemljo; pusta puščava je njih mati.
4
Oni pobirajo lobodo v grmovju in košeničično korenino za hrano.
5
Iz ljudstva so pregnani, nanje vpijejo kot na tatove.
6
V groznih globelih morajo stanovati, v podzemeljskih jamah in skalnih votlinah.
7
Rjovejo med grmovjem, pod trnovcem ždijo skupaj.
8
Malovredni ljudje, otroci brezčastnežev, z bičem izgnani iz dežele.
9
A zdaj sem jim postal za zabavljico in jim služim za pregovor.
10
Studim se jim, odmikajo se od mene in ne zadržujejo pljunka od mojega obličja.
11
Kajti odpel je mojo šotorsko vrv in me uklonil; zato so uzdo pred menoj odvrgli.
12
Na desni mi vstaja krdelo, spodnaša mi noge in utira zoper mene steze nesreče.
13
Razdirajo mojo pot, trudijo se, da bi me uničili, in ni nikogar, da jih zaustavi.
14
Vdirajo kakor skoz široko odprtino, med razvalinami se semkaj valijo.
15
Strahote se prevračajo name, kot v viharju je razpršena moja imenitnost in kakor oblak izginja moja sreča.
16
Zdaj se žalosti moja duša v meni, oklepajo me bedni dnevi.
17
Ponoči mi prebada kosti in ne počivajo moje glodajoče muke.
18
Z veliko močjo me je zgrabil za obleko, zadrgnil je ovratnik moje halje.
19
Vrgel me je v blato, postal sem kakor prah in pepel.
20
Vpijem k tebi, a me ne uslišiš, stojim pred tabo, a ne paziš name.
21
V kruteža si se spremenil zame, s trdo pestjo me napadaš.
22
V viharju me dvigaš, goniš, in v nevihti me pretresaš.
23
Saj vem: v smrt me hočeš gnati, v hišo zbirališča vseh, ki so živeli.
24
Toda, mar se ne steguje v padcu roka in se ne vpije v stiski za pomoč?
25
Ali se nisem jokal za tega, ki je imel hude dneve, se li ni žalostila moja duša nad ubožcem?
26
Nadejal sem se sreče, a je prišla nesreča, čakal sem svetlobe, a je prišla tema.
27
Kipi v meni brez prestanka, zadeli so me dnevi muke.
28
Žalosten hodim brez sonca, dvigam se in vpijem v zboru.
29
Brat sem postal šakalom in nojem tovariš.
30
Črna se lušči koža od mene, moje okostje gori v vročici.
31
Moje citre so postale žalostinka in moja piščal glas jokajočih.
← Chapter 29
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 22
Chapter 23
Chapter 24
Chapter 25
Chapter 26
Chapter 27
Chapter 28
Chapter 29
Chapter 30
Chapter 31
Chapter 32
Chapter 33
Chapter 34
Chapter 35
Chapter 36
Chapter 37
Chapter 38
Chapter 39
Chapter 40
Chapter 41
Chapter 42
Chapter 31 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21
22
23
24
25
26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
42