Mark 10

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →

1Od tam je prišel v judejske kraje in na drugo stran Jórdana. In spet so se zgrnile okrog njega množice in spet jih je učil kakor po navadi.

2Pristopili so farizeji, in da bi ga skušali, so ga vprašali: »Ali je dovoljeno možu odsloviti ženo?«

3On pa jim je rekel: »Kaj vam je naročil Mojzes?«

4Odgovorili so: »Mojzes je dovolil napisati ločitveni list in jo odsloviti.«

5Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved,

6na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo.

7Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil ženi

8in oba bosta eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo.

9Kar je torej Bog združil, naj človek ne ločuje!«

10Ko so bili v hiši, so ga učenci spet spraševali o tem.

11Rekel jim je: »Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo;

12in če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje.«

13Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih odganjali.

14Ko je Jezus to opazil, je bil nejevoljen in jim je rekel: »Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in jim ne branite, kajti takšnim je namenjeno božje kraljestvo.

15Resnično vam povem: kdor ne sprejme božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pojde vanj.«

16In jemal jih je v naročje, polagal nanje roke in jih blagoslavljal.

17Ko se je odpravljal na pot, je nekdo pritekel, pred njim pokleknil in ga vprašal: »Dobri učitelj, kaj naj storim, da dosežem večno življenje?«

18Jezus mu je odvrnil: »Kaj me imenuješ dobrega? Nihče ni dober razen Boga!

19Zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne pričaj po krivem! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’ «

20Odgovoril mu je: »Učitelj, vse to spolnjujem že od mladosti.«

21Jezus se je ozrl vanj, ga vzljubil in mu rekel: »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hôdi za menoj!«

22Te besede so ga potrle in je žalosten odšel; imel je namreč veliko premoženje.

23Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težkó bodo prišli bogati v božje kraljestvo!«

24Učenci so strmeli nad njegovimi besedami. Jezus pa vnovič spregovori: »Otroci, kako težkó je priti v božje kraljestvo!

25Laže gre kamela skozi šivankino uho kakor bogatin v božje kraljestvo.«

26Ti so se pa še kar naprej čudili in govorili med seboj: »Kdo se potem more rešiti?«

27Jezus jih pogleda in reče: »Pri ljudeh je nemogoče, ne pa pri Bogu, kajti pri Bogu je vse mogoče.«

28Tedaj je Peter posegel v besedo in rekel: »Poglej, mi smo vse zapustili in šli za teboj.«

29Jezus je rekel: »Resnično vam povem: nikogar ni, ki bi zaradi mene in evangelija zapustil hišo ali brate ali sestre ali mater ali očeta ali otroke ali njive

30in ne bi zdaj, na tem svetu, četudi sredi preganjanja, dobil stokrat toliko hiš, bratov, sester, mater, otrok in njiv; na drugem pa večno življenje.

31Toda mnogi, ki so prvi, bodo zadnji, in zadnji bodo prvi.«

32Bili so na poti proti Jeruzalemu, Jezus je hodil pred njimi. Tisti, ki so ga spremljali, so se mu čudili in grabil jih je strah. Spet je vzel dvanajstere vstran in jim začel govoriti, kaj se bo zgodilo z njim.

33Rekel je: »Glejte, v Jeruzalem gremo in Sin človekov bo izdan vélikim duhovnikom in pismoukom. Obsodili ga bodo na smrt in izročili poganom.

34Zasramovali ga bodo, pljuvali vanj, ga bičali in umorili, toda po treh dneh bo vstal.«

35Kar stopita k njemu Zebedéjeva sinova Jakob in Janez in mu rečeta: »Učitelj, želiva, da nama storiš, kar te bova prosila.«

36Vprašal ju je: »Kaj hočeta, da vama storim?«

37Odgovorila sta mu: »Daj nama, da bova sedela v tvoji slavi, eden na tvoji desnici in eden na tvoji levici.«

38Jezus jima je rekel: »Ne vesta, kaj prosita. Ali moreta piti kelih, ki ga pijem jaz, ali biti krščena s krstom, s katerim sem krščen jaz?«

39Odgovorila sta mu: »Moreva.« Jezus pa jima je rekel: »Kelih, ki ga pijem jaz, bosta pila, in s krstom, s katerim sem jaz krščen, bosta krščena;

40tega pa, kdo bo sedèl na moji desnici ali levici, ne morem dajati jaz, ampak bo dano tistim, ki jim je to pripravljeno.«

41Ko je to slišalo drugih deset, so se začeli jeziti na Jakoba in Janeza.

42Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da tisti, ki veljajo za vladarje poganov, dajejo čutiti svoje gospostvo in da si njihovi velikaši lastijo oblast nad ljudmi.

43Med vami pa ne tako, ampak kdor hoče postati velik med vami, naj bo vaš strežnik,

44in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vsem služabnik.

45Saj tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.«

46Dospeli so v Jêriho. Ko je s svojimi učenci in s precejšno množico odhajal iz mesta, je slepi Bartimáj, Timájev sin, sedèl kraj pota in prosil vbogajme.

47Brž, ko je slišal, da je Jezus iz Nazareta, je začel vpiti: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!«

48Prenekateri so ga svarili, naj utihne, on je pa še bolj vpil: »Davidov sin, usmili se me!«

49Jezus je obstal in rekel: »Pokličite ga!« Slepega pokličejo in ga hrabrijo: »Zaupaj, vstani, kliče te!«

50Vrgel je svoj plašč proč, skočil pokonci in pohitel k Jezusu.

51Jezus ga je vprašal: »Kaj hočeš, da ti storim?« Slepi pa mu je rekel: »Moj učitelj, da bi spregledal!«

52Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je rešila!« Takoj je spregledal in šel za njim po njegovi poti.

← Chapter 9 Jump to: Chapter 11 →