Mark 5

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 4 Jump to: Chapter 6 →

1Prispeli so na drugo stran jezera v géraško deželo.

2Takoj ko je stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sèm nasproti človek z nečistim duhom.

3Bival je v zapuščenih grobnih votlinah in nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo.

4Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove zdrobil, tako da ga ni mogel nihče ukrotiti.

5Cele dneve in noči je prebil v grobnih votlinah in v hribih ter kričal in se tolkel s kamni.

6Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu do tal priklonil

7in na ves glas zavpil: »Kaj imam opraviti s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!«

8Jezus mu je bil namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!«

9Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija mi je ime,« mu reče, »ker nas je veliko,«

10in zelo ga je prosil, naj jih ne izžene iz tiste dežele.

11Pasla pa se je ob vznožju hriba velika čreda svinj.

12Duhovi so ga prosili: »Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!«

13Dovolil jim je. Nečisti duhovi so šli iz njega in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, se je pognala po pobočju v jezero in v njem utonila.

14Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in zaselkih. Ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo.

15Ko pridejo k Jezusu in zagledajo tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti, se ustrašijo.

16Tisti, ki so videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedenim, in o svinjah.

17Tedaj so ga začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev.

18Ko je stopal v čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel ostati pri njem.

19Vendar mu ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim sporoči, kolikšne reči ti je storil Gospod in se te usmilil.«

20Odšel je in začel oznanjati po Deseteromestju, kaj mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.

21Ko se je Jezus prepeljal s čolnom spet na drugo stran, se je zbrala okrog njega velika množica. Medtem ko je bil pri jezeru,

22je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jáir po imenu. Ko ga zagleda, pade k njegovim nogam

23in ga zelo prosi: »Moja hčerka je v zadnjih zdihljajih. Pridi in položi roko nanjo, da ozdravi in ostane pri življenju!«

24In odšel je z njim. Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.

25Med njo je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela.

26Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak se ji je celo poslabšalo.

27Slišala je za Jezusa. V gneči se mu je od zadaj približala in se dotaknila njegove obleke.

28Mislila si je: »Če se dotaknem le njegove obleke, bom ozdravela.«

29V hipu se ji je kri ustavila in začutila je v telesu, da je ozdravljena nadloge.

30Jezus je v sebi takoj zaznal, da je šla moč iz njega. Obrnil se je v množici in vprašal: »Kdo se je dotaknil moje obleke?«

31Njegovi učenci so mu rekli: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa sprašuješ: ‘Kdo se me je dotaknil?’«

32Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila.

33Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa v trepetu in strahu pristopila, se vrgla predenj in mu vse po pravici povedala.

34Rekel ji je: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru in bodi ozdravljena svoje nadloge!«

35Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in sporočili Jáiru: »Tvoja hči je umrla, kaj še nadleguješ učitelja!«

36Jezus sliši od strani, kaj pravijo, in reče predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!«

37Nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.

38Ko pridejo pred predstojnikovo hišo, vidi vrvež in ljudi, ki jokajo in ženejo vik in krik.

39Vstopi in jim reče: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«

40In posmehovali so se mu. On pa vse odslovi in vzame s seboj očeta in mater deklice ter svoje spremljevalce in stopi tja, kjer je bila deklica.

41Deklico prime za roko in ji reče: »Talíta kum,« kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!«

42Deklica je pri priči vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe.

43On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne zve, in rekel, naj ji dajo jesti.

← Chapter 4 Jump to: Chapter 6 →