Mark 7

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 6 Jump to: Chapter 8 →

1In zberejo se okrog njega farizeji in nekateri pismouki, ki so prišli iz Jeruzalema,

2ter opazijo, da nekaj njegovih učencev jé z nečistimi, to je obredno neumitimi rokami.

3Farizeji namreč in Judje sploh se držijo izročila prednikov in ne jedo, če si prej skrbno ne umijejo rok.

4Tudi živil s trga ne jedo, če jih prej ne operejo. Še več drugih reči se držijo po izročilu: umivajo kozarce, vrče in bakrene lonce.

5Zato so ga farizeji in pismouki vprašali: »Zakaj se tvoji učenci ne ravnajo po izročilu prednikov, ampak jedo kar z nečistimi rokami?«

6Odgovoril jim je: »Prerok Izaija je dobro prerokoval o vas hinavcih, kakor je pisano: ‘To ljudstvo me časti z ustnicami,

7a njihovo srce je daleč od mene. Zaman me častijo, ker učijo človeški nauk in zapovedi.’

8Božjo zapoved zametujete in se držite človeškega izročila.«

9In še jim je rekel: »Spretno izigravate božjo zapoved, da se držite svojega izročila!

10Mojzes je namreč rekel: ‘Spoštuj očeta in mater’ in ‘Kdor preklinja očeta ali mater, naj ga zadene smrtna kazen.’

11Vi pa pravite: ‘Če kdo reče očetu ali materi: Vse, kar dolgujem tebi, je korbán,’ to se pravi dar templju;

12s tem mu niti ne dovolite, da bi še kaj storil za očeta ali mater.

13S svojim izročilom, ki ga širite, razveljavljate božjo besedo. In še veliko temu podobnega počenjate.«

14Tedaj je spet poklical ljudi k sebi in jim govoril: »Poslušajte me vsi in umejte!

15Nič ni zunaj človeka, kar bi ga moglo omadeževati, če pride vanj, pač pa ga omadežuje to, kar pride iz človeka.

16[Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!]«

17Ko se je od množice napotil v hišo, so ga njegovi učenci vprašali, kaj je mislil s to primero.

18Rekel jim je: »Tako, tudi vi nimate pameti? Mar ne razumete, da človeka ne more nič omadeževati,

19kar pride vanj od zunaj, ker ne pride v njegovo srce, ampak v želodec, in se nato izloči?« S tem je povedal, da so vse jedi čiste.

20»Kar pride iz človeka,« je nadaljeval, »to ga omadežuje.

21Od znotraj namreč, iz človekovega srca, prihajajo hudobne misli, nečistovanja, tatvine, uboji,

22prešuštva, pohlep, hudobija, zvijača, objestnost, nevoščljivost, bogokletje, napuh, nespamet.

23Vse te hudobije prihajajo od znotraj in omadežujejo človeka.«

24Vstal je in šel od tam v pokrajino Tira. Stopil je v neko hišo. Želel je, da bi nihče tega ne zvedel, vendar ni mogel ostati skrit.

25Takoj je slišala o njem žena, katere hčerka je imela nečistega duha, in je prišla ter mu padla pred noge.

26Žena je bila Grkinja, po rodu Sirofeničanka. Prosila ga je, naj bi izgnal hudega duha iz njene hčere.

27Rekel ji je: »Pústi, da se najprej nasitijo otroci. Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom.«

28Ona pa je odvrnila: »Gospod, tudi psički pod mizo jedo drobtinice, ki jih otroci mečejo proč.«

29Rekel ji je: »Zaradi te besede pojdi, hudi duh je že šel iz tvoje hčere.«

30Odšla je domov in našla deklico, ko je ležala v postelji; hudi duh je šel iz nje.

31Nato je odšel iz pokrajine Tira in šel skozi Sídon proti Galilejskemu jezeru v notranjost dežele Deseteromestja.

32Tedaj mu privedejo gluhega, ki je tudi težkó govoril, in ga prosijo, da bi položil roko nanj.

33Vzel ga je od množice vstran, mu položil prste v ušesa in se s slino dotaknil njegovega jezika.

34Ozrl se je proti nebu, zavzdihnil in mu rekel: »Efetà!« to je »Odpri se!«

35Pri priči so se mu odprla ušesa, sprostila se je vez njegovega jezika in je gladko govoril.

36Naročil jim je, naj tega nikomur ne pripovedujejo; toda če jim je še tako naročal, so ga kar naprej razglašali

37in na vso moč začudeni govorili: »Vse prav dela: gluhim daje, da slišijo, nemim, da govorijo.«

← Chapter 6 Jump to: Chapter 8 →