Mark 9

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 8 Jump to: Chapter 10 →

1Rekel jim je tudi: »Resnično vam povem: nekateri izmed tu navzočih ne bodo umrli, dokler ne bodo videli, da je božje kraljestvo prišlo z močjo.«

2Čez šest dni vzame Jezus s seboj Petra, Jakoba in Janeza in jih same povede na visoko goro v samoto. Tam se je vpričo njih spremenil.

3Njegova oblačila so se svetila bleščeče belo, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.

4Prikazal se jim je Elíja z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom.

5Oglasil se je Peter in rekel Jezusu: »Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Elíju enega.«

6Ni namreč vedel, kaj bi rekel, ker se jih je polotila groza.

7Naredil se je oblak in jih obdal s senco. Iz oblaka se je zaslišal glas: »To je moj ljubljeni Sin, poslušajte ga!«

8Ko so se naglo ozrli naokrog, niso videli nikogar več, razen Jezusa samega ob sebi.

9Medtem, ko so šli z gore, jim je zapovedal, naj nikomur ne razlagajo tega, kar so videli, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih.

10To besedo so ohranili zase in se med seboj menili, kaj pomeni vstati od mrtvih.

11Tedaj so ga vprašali: »Zakaj pravijo pismouki, da mora prej priti Elíja?«

12Rekel jim je: »Elíja bo res prišel in bo vse prenovil, toda zakaj je potem pisano o Sinu človekovem, da bo veliko pretrpel in da bo zaničevan?

13Sicer vam pa povem: Elíja je že prišel in so mu storili vse, kar so hoteli, kakor je pisano o njem.«

14Ko so se vrnili k učencem, so zagledali veliko množico okrog njih in pismouke, ki so se prepirali z njimi.

15Takoj, ko so ljudje Jezusa opazili, so ostrmeli, odhiteli so k njemu in ga pozdravljali.

16Vprašal jih je: »Zakaj se prepirate z njimi?«

17Nekdo iz množice mu je odvrnil: »Učitelj, k tebi sem pripeljal svojega sina. Obsedel ga je nemi duh.

18Kjerkoli ga napade, ga vrže na tla, da se peni, škriplje z zobmi in odreveni. Prosil sem tvoje učence, naj ga izženejo, pa ga niso mogli.«

19Odgovoril jim je: »O neverni rod! Doklej bom pri vas? Doklej vas bom prenašal? Pripeljite ga k meni!«

20In privedli so ga k njemu. Kakor hitro ga je duh zagledal, je takoj dečka stresel, da je padel na tla, se premetaval in penil.

21Vprašal je njegovega očeta: »Koliko časa se mu že to dogaja?« Odgovoril je: »Od otroških let.

22Večkrat ga je vrgel celo v ogenj in v vodo, da bi ga pokončal. Toda če kaj moreš, se nas usmili in nam pomagaj!«

23Jezus mu je rekel: »Kaj se pravi: če moreš? Vse je mogoče tistemu, ki veruje.«

24Dečkov oče je tedaj naglas zavpil: »Verujem, pomagaj mi v neveri!«

25Ko je Jezus videl, da vrejo ljudje skupaj, je zapretil nečistemu duhu: »Nemi in gluhi duh, ukazujem ti: Pojdi iz njega in se ne vrni več vanj!«

26Duh je zavpil, dečka močno stresel in šel iz njega. Deček je obležal, kakor bi bil mrtev, tako da so mnogi govorili: »Umrl je.«

27Jezus ga je prijel za roko, ga vzdignil in je vstal.

28Ko je prišel v hišo, so ga njegovi učenci na samem vprašali: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?«

29Odgovoril jim je: »Ta rod se ne dá izgnati drugače kot z molitvijo.«

30Od tam so šli naprej in prepotovali Galilejo, vendar ni hotel, da bi kdo to zvedel.

31Učil je namreč svoje učence in jim govoril: »Sin človekov bo izdan ljudem v roke in ga bodo umorili, ko bo pa umorjen, bo po treh dneh vstal.«

32Oni pa teh besed niso razumeli, vendar si ga niso upali vprašati.

33Prišli so v Kafarnáum. Ko je bil v hiši, jih je vprašal: »O čem ste se menili med potjo?«

34Oni pa so molčali, kajti med potjo so med seboj razpravljali, kateri izmed njih je največji.

35Tedaj je sedel, poklical dvanajstere in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.«

36In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel:

37»Kdor sprejme katerega izmed takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.«

38Janez mu je rekel: »Učitelj, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal hude duhove, in smo mu branili, ker ni hodil z nami.«

39Jezus pa je rekel: »Ne branite mu! Nihče namreč ne more storiti čudeža v mojem imenu in takoj o meni grdo govoriti.

40Kdor ni proti nam, je z nami.

41Kdor vam dá piti kozarec vode zato, ker ste Kristusovi, resnično vam povem: zagotovo ne bo zgubil svojega plačila.«

42»Kdor pohujša enega teh malih, ki verujejo vame, je zanj bolje, da mu obesijo mlinski kamen na vrat in ga vržejo v morje.

43Če te tvoja roka zapeljuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da greš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v pekel, v neugasljivi ogenj,

44[kjer črv ne umrje in ogenj ne ugasne.]

45Če te tvoja noga zapeljuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš kruljav v življenje, kakor da bi imel obe nogi, pa bi bil vržen v pekel,

46[kjer črv ne umrje in ogenj ne ugasne.]

47Če te tvoje oko zapeljuje, ga izderi! Bolje je zate, da greš z enim očesom v božje kraljestvo, kakor da bi imel obe očesi, pa bi bil vržen v pekel,

48kjer njihov črv ne umrje in ogenj ne ugasne.

49Vsak bo namreč z ognjem osoljen.

50Sol je nekaj dobrega. Če pa se sol pokvari, s čim jo boste popravili? Imejte sol v sebi in živite v miru med seboj!«

← Chapter 8 Jump to: Chapter 10 →