Mark 8

Slovenian (JUB) 1990 (Jubilejni Prevod Nove Zaveze)

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →

1Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel:

2»Smilijo se mi ti ljudje, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti.

3Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.«

4Njegovi učenci so mu odgovorili: »Kako jih bo mogel kdo tukaj v puščavi nasititi s kruhom?«

5Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.«

6Tedaj naroči, naj množica séde po tleh. Vzel je tistih sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico.

7Imeli so tudi nekaj ribic. Ko jih je blagoslovil, je vêlel, naj jih ponudijo.

8Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali ostanke kosov, sedem košar;

9bilo pa jih je okoli štiri tisoč. Nato jih je odpustil;

10sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.

11Tedaj so prišli farizeji in začeli razpravljati z njim. Skušali so ga in zahtevali od njega znamenje z neba.

12Iz dna duše je vzdihnil in rekel: »Kaj, ta rod zahteva znamenje? Resnično vam povem: temu rodu ne bo dano znamenje.«

13In pustil jih je, spet stopil v čoln ter odplul na drugo stran jezera.

14Pozabili so vzeti kruh; v čolnu so imeli en sam hleb s seboj.

15Opominjal jih je: »Pazíte, varujte se kvasa farizejev in Heródovega kvasa.«

16Oni pa so se med seboj menili, da nimajo kruha.

17Spoznal je to in jim rekel: »Kaj se pogovarjate, da nimate kruha? Kaj še vedno ne razumete in ne uvidite? Ali imate srce zaslepljeno?

18Oči imate, pa ne vidite, ušesa imate, pa ne slišite. Se ne spominjate,

19ko sem razlomil pet hlebov med pet tisoč, koliko polnih košev ostankov ste nabrali?« Rečejo mu: »Dvanajst.«

20»In ko sem jih razlomil sedem med štiri tisoč, koliko polnih košar ostankov ste nabrali?« Rečejo mu: »Sedem.«

21Tedaj jim je rekel: »Mar še ne uvidite?«

22Dospejo v Betsájdo. Privedejo mu slepega in ga prosijo, da bi se ga dotaknil.

23Prijel je slepega za roko in ga povedel iz vasi. Nato mu je s slino omočil oči, položil nanj roke in ga vprašal: »Vidiš kaj?«

24Slepi se je ozrl kvišku in rekel: »Zaznavam ljudi, kakor da bi drevesa hodila okrog.«

25Nato mu je še enkrat položil roke na oči in je spregledal. Ozdravel je in vse razločno videl.

26Poslal ga je domov z naročilom: »V vas pa nikar ne hôdi!«

27Nato je šel Jezus s svojimi učenci v vasi Cezaréje Filípove. Med potjo je učence spraševal: »Kaj pravijo ljudje, kdo sem?«

28Odgovorili so: »Janez Krstnik; drugi, Elija; spet drugi, eden od prerokov.«

29Potem jih je vprašal: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Oglasil se je Peter in mu rekel: »Ti si Kristus.«

30Nato jim je strogo naročil, naj nikomur ne pripovedujejo o njem.

31In začel jih je učiti, kako bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, kako ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili, a po treh dneh bo vstal.

32O teh stvareh jim je odkrito govoril. Tedaj ga Peter potegne vstran in mu začne braniti.

33On pa se je obrnil, pogledal po učencih in Petra posvaril: »Poberi se od mene, satan, ker ne misliš po božje, ampak po človeško!«

34Tedaj je poklical k sebi množico z učenci vred in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi, vzame svoj križ in hodi za menoj.

35Kdor namreč hoče svoje življenje rešiti, ga bo izgubil, kdor pa svoje življenje izgubi zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.

36Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa pogubi?

37Kaj neki more človek dati v zameno za svoje življenje?

38Kdor pa se mene in mojih besed sramuje pred tem Bogu nezvestim in grešnim rodom, se ga bo sramoval tudi Sin človekov, ko bo prišel v slavi svojega Očeta s svetimi angeli.«

← Chapter 7 Jump to: Chapter 9 →