bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
John 12
John 12
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 11
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 13 →
1
Prišao je záto Jezuš pred vüzmom z šestimí dnévi vu Betánio: gde je bio Lázar te mrtvi, šteroga je gori obüdo z mrtvi.
2
Napravili so njemi záto tam večérjo: i Márta je slüžila; Lázar je pa eden bio z oni, kí so vküp doli seli.
3
Vzéla je záto Mária eden fünt z právoga narduša dráge masti i mázala je nogé Jezušove i brísala je z vlasmi svojimi nogé njegove. Hiža je pa napunjena z dišom te mastí.
4
Veli záto eden z vučenikov njegovi Júdaš Iškarioteš Šimonov sin on, ki ga je bodôči bio odati.
5
Zakaj je tô mazalo nej odáno za tristô sódôv i dáno siromákom.
6
Erkao je pa tô nej, ka bi skrb méo na siromáke: nego, kâ je tát bio i mošnjô je méo, i ona, štera so notri metali je on noso.
7
Erkao je záto Jezuš: niháj jo; na dén pokopanja mojega je ona tô obdržála.
8
Ár siromáke bodte vsigdár z sebom meli: mené pa ne bodete vsigdár meli.
9
Spoznalo je záto dosta lüdstva z Židovov, kâ je tam bio: i prišli so nej za volo Jezuša samo; nego, da bi i Lázara vidili, šteroga je z mrtvi zbüdo.
10
Tanáč so pa držali vládnicke popovski: kâ bi i Lázara bujli.
11
Kâ so vnôgi Židovje za volo njega tá šli, i vervali so vu Jezuši.
12
Te drügi dén je pa vnogo lüdstva prišlo na svétek slišavši: kâ je prišao Jezuš vu Jerušálem.
13
Vzéli so pálmove vejke i vö so šli pred njega i kričali so: Hožanna, blagoslovleni, kí ide vu iméni Gaspodnovom, král Izraelski.
14
Najšao je pa Jezuš oslíča i na njega si je seo, liki je písano:
15
Ne boj se či Šionska; ovo, král tvoj ide sedéči na oselnice žrbéti.
16
Eta so pa nej spoznali vučenícke njegovi oprvič: nego, gda je odíčeni bio Jezuš, teda so se spômenoli; kâ so eta bilá od njega pisana; i ka so njemi tá včínili.
17
Svedočilo je záto to lüdstvo; štero je ž njim bilô; kâ je Lázara z groba zváo i z mrtvi ga je zbüdo.
18
Za toga volo je i pred njega šlo lüdstvo; kâ je čülo; kâ je tô znamênje včíno.
19
Farizeuške so záto erkli sami vu sebi: vidite, kâ nikaj ne valáte? Ovo ves svêt za njim ide.
20
Bilí so pa níki Grki z oni, ki so gori šli; da bì Bogá molili vu svétki.
21
Tej so záto šli k Filippi, ki je bio od Betšajde Galilee; i prosili so ga govoréči: Gospodne, ščémo Jezuša viditi.
22
Ide Filip i povej Andráši, i páli Andráš i Filip erčéta Jezuši.
23
Jezuš njim je pa odgôvoro govorêči: prišla je vöra, naj se odíči Sin človeči.
24
Zaistino, zaistino velim vám: či zrno pšenično ne spádne vu zemlo, i zegnili, ono samo ostáne; či pa zegnili, vnogo sáda prinesé.
25
Ki lübi düšo svojo, zgübi jo: i ki odürjáva düšo svojo na etom svêti, na žitek vekivečni jo zdrži.
26
Či što meni slüži; mené naj nasledüje, i, gde som jas, tam bode moj sluga; i, či što mcni slüži, poštüvao ga bode Oča.
27
Zdaj se je zburkala düša moja; i ka právim? Oča zdrži me od vöre ete. Ali za toga volo sem prišao vu tô vöro.
28
Oča, odíči tvoje imé. Prišao je záto glás z nébe: i odičo sem i páli odíčim.
29
To lüdstvo záto stojéče i slišavše erklo je: grmlajca se je zgodila. Drügi so pa pravili: angel njemi je gúčao.
30
Odgôvoro je pa Jezuš i erkao: nej je té glas za mojo volo včinjeni; nego za vašo volo.
31
Zdaj je sôdba etoga svêta: zdaj bode poglavník etoga svêta vö vrženi.
32
I jas, či se zvisim od zemlé, vse bom za sebom vlêkao.
33
(Tô je pa pravo znamenüvajôči z kákšov smrtjov njemi je mrêti).
34
Odgôvorilo njemi je pa lüdstvo: mi smo čüli z právde, kâ Kristuš ostáne na veke; i kakda ti práviš, ka je potrêbno zvišenomi bidti Síni človečemi? Što je te Sin človeči?
35
Erčé njemi záto Jezuš: ešče malo vrêmena je ta svetlost zvami; hodte, dokeč svetlost máte, naj vás kmica ne zapopádne. I, kí hodi vu kmici, nezna, kama ide.
36
Dokéč svetlost máte; verte vu svetlosti: naj sinovje svetlosti bodete. Eta je gúčao Jezuš: i odidôči skrio se je od njih.
37
Či gli je pa teliko znamênja včino pred njimi: dönok so nej vervali vu njem;
38
Naj se spuni rêč Ežaiáš proroka, ki je erkao: Gospodne, što je vervao našemi predganji; i rama Gospodnova komi se je oznánila?
39
Za toga volo so nej mogli vervati; ár pá veli Ežaiáš:
40
Oslêpo je njih oči i obtrdo je njihovo srce: naj ne vidijo z očmi i ne razmijo z srcom i povrnéjo se i zvráčim je.
41
Eta je erkao Ežaiáš: gda je vido diko njegovo i gúčao je od njega.
42
Prispodobnim tálom i z vládnikov so vnôgi vervali vu njem: ali za volo Farizeušov so ga nej vadlüvali; da bi se z správišča vö nê vrgli.
43
Ár so bole lübili diko lüdi: liki diko Božo.
44
Jezuš je pa kríčao i erkao: kí vu meni verje, ne verje vu meni; nego vu onom, kí me je poslao.
45
I, kí mené vidí, vidi onoga; kí je mené poslao.
46
Jas sem za svetlost na svêt prišao: naj vsáki ki vu meni verje, vu kmici ne ostáne.
47
I, či što ne bode poslüšao reči moje i ne bode vervao, jas ga ne sôdim. Ár sem nej prišao záto; naj svêt sôdim: nego, naj svêt zdržim.
48
Kí mené zavrže i ne vzeme gori reči moje: má, kí ga sôdi. Ta rêč, štero sem gúčao, ona ga bode sôdila na slêdnji dén.
49
Ár sem jas sám od sébe nej prišao: nego, kí je mené poslao, Oča, on mi je zapovid dáo; ka morem praviti, ka gúčati.
50
I znám: kâ je zapovid njegova žítek vekivečni. Záto, ka jas gučim, liki je velo meni Oča, tak gučim.
← Chapter 11
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 13 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21