bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
John 21
John 21
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 20
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
1
Po eti dnévi se je pá skázao Jezuš vučeníkom pri môrji Tiberiášovom; skázao se je pa etak.
2
Bilí so vküp Šimon Peter i Tomáš, kí se zové dvojnik, i Natánael od Káne Galilee, i sinovje Zebedeušovi, i dvá drügiva z vučeníkov njegovi.
3
Velí njim Šimon Peter: šô bom ribe lovít. Velíjo njemi: i mí bomo šli z tebom. Vö so šli záto, i gori so šli vu ládjo preci, i vu onoj nôči so nikaj nej zgrabili.
4
Gda bi pa že rano bilô, stáo je Jezuš na brêgi; vučenícke so pa nej znali, kâ je Jezuš.
5
Velí njim záto Jezuš: sinki, jeli kâ k jêstvini máte? Odgôvorili so njemi: nemamo.
6
On njim pa erčé: vržte na dêsno strán ládje te vlák, i nájdete. Vrgli so záto, i nej so ga več mogli vlêčti od vnožine ríb.
7
Velí záto on vučeník, šteroga je lübo Jezuš, Petri: Gospôd je. Šimon Peter záto slíšavši, kâ je Gospôd, srakico na sébe pripáše, (ár je nági bio) i vrže se vu môrje.
8
Ti drügi vučenícke so pa šli z ládjov, (ár so nej daleč bilí od zemlé, nego liki na dvê stô lakti) vličéči te vlák ríb.
9
Gda bi záto vö šli na zemlo, vidili so žerjávo vôgelje naloženo, i ribo gori djáno i krüh.
10
Velí njim Jezuš: prineste z ríb, štere ste zdaj vlôvili.
11
Gori je šô záto Šimon Peter, i vlêkao je te vlák na zemlo punoga stô pétdesét i z trêmi velikimi ribami. I, či gli ji je teliko bilô, dönôk se je nej raspraščo vlák.
12
Velí njim Jezuš: hodte, obêdite. Nišče ga pa nej smeo vučeníkov pítati: ti što si? znajôči, kâ je Gospôd.
13
Pride záto Jezuš, i vzeme te krüh i dá ga njim, i ribo rávno tak.
14
Z têm se je že tretíč skázao Jezuš vučeníkom svojim: kak je gori stano od mrtvi.
15
Gda bi záto odobêdivali, velí Šimon Petri Jezuš: Šimon, Jonašov sin, jeli me lübiš več od eti? Veli njemi: kakpa, Gospodne, tí znáš, kâ te lübim. Velí njemi: pási ágnece moje.
16
Velí njemi pá drügôč: Šimon, Jonašov sin, lübiš me? Velí njemi: kakpa, Gospôdne, tí znáš, kâ te lübim. Velí njemi: pási ovcé moje.
17
Velí njemi tretíč: Šimon, Jonašov sin, lübiš me? Rasdréselo se je Peter, kâ njemi je tretíč velo: lübiš me; i velí njemi: Gospodne, ti vsa znáš, tí vêš, kâ te lübim. Velí njemi Jezuš: pási ovcé moje.
18
Zaistino, zaistino velim tebi: gda si mládi bio, sám si se opašüvao, i šô si, kama si šteo; gda pa obstáraš, vö rasprestréš roké tvoje, i drügi de te opašüvao, i pelao, kama ne boš štéo.
19
Tô je pa erkao znamenüvajôči z kákšov smrtjov bode díčo Bogá. I tô erkôči velo njemi je: nasledüj me.
20
Nazáj se pa obrné Peter, zaglédne vučeníka, šteroga je lübo Jezuš, nasledüvajôčega, kí je i ležao pri večérji na prsaj njegovi, i erkao je: Gospodne, što je, kí te odá?
21
Toga vidôči Peter, velí Jezuši: Gospodne, kade pa z têm?
22
Velí njemi Jezuš: či ščém, naj ostáne, dokeč prídem; ka tebi záto? Tí nasledüj mené.
23
Vö je zíšla záto eta rêč med brate, kâ on vučenik ne merjé. I nej erkao njemi Jezuš, kâ ne merjé; nego, či ščém, naj ostáne, dokeč prídem, ka je tebi záto?
24
Ete je te vučeník, kí svedôči od eti, i písao je eta; i známo, kâ je istinsko njegovo svedôstvo.
25
Jeso pa i drüga vnôga, štera je včíno Jezuš, štera da bi se písala po ednom, ni, kak štimam, ete svêt ne bi zapopadno oni knig štere bi se napísale. Amen.
← Chapter 20
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21