bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
John 19
John 19
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 18
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 20 →
1
Teda záto je vzéo Pilátuš Jezuša, i zbičüvao ga je.
2
I vitézje so zpleli korôno z trnja, i položilí so jo njemi na glavô, i gvant erdéči so vrgli okôli njega.
3
I erkli so: zdrav bojdi Král Židovski! I dáli so njemi za vüha plüske.
4
Vö je šô záto pá Pilátuš i velí njim: ovo, vö vám ga pelam, naj spoznate, kâ vu njem nikši zrok ne nájdem.
5
Vö je šô záto Jezuš noséči trnavo korôno i erdéči gvant. I velí njim: ovo človek!
6
Gda bi ga záto vidili vládnicke popovski i hlápci, kríčali so govoréči: ráspi ga, ráspi ga. Velí njim Pilátuš: vzemte ga ví i ráspite ga, ár jas ne nájdem vu njem nikakšega zroka.
7
Odgôvorili so njemi Židovje: mí právdo mámo, i pôleg právde naše more mrêti; kâ je sebé Siná Božega včíno.
8
Gda bi záto čüo Pilátuš tô rêč, bole se je zbojao.
9
I notri je šô vu pravdeno hižo, pá, i velí Jezuši: odkud si tí? Jezuš njemi je pa nej dáo odgovora.
10
Velí njemi záto Pilátuš: meni ne boš gúčao? Ne znaš, kâ oblást mám te razpeti, i oblást mám te odpüstiti?
11
Odgôvoro je Jezuš: ne bi meo oblásti nikakše nad menom, da ti ne bi bilô dáno od zgora. Za toga volo, kí je mené tebi vu roké dáo, vékši gréh má.
12
Z etoga je ískao Pilátuš odpüstiti ga. Židovje so pa kríčali govoréči: či toga odpüstíš, nej si priátel Casarov. Vsáki, kí sebé krála naprávla, je prôti Casari.
13
Záto Pilátuš slíšavši tô rêč, vö je pelao Jezuša, i seo si je na právdeni stolec na mesti, štero se zove Litoštroton, Židovski pa Gabbata.
14
Bilô je pa priprávlanje k Vüzmi okoli šéste vöre, i velí Židovom: ovo král vaš.
15
Oni so pa kríčali: vzemi ga, vzemi ga, ráspi ga. Velí njim Pilátuš: krála vašega bom raspinjao? Odgôvorili so vládnícke popovski: nemamo krála, nego Casara.
16
Teda ga je záto njim v roké dáo, da bi se ráspio. Vzéli so pa Jezuša i odpelali so ga.
17
I noséči kríž svoj vö je šô na temena mesto, štero se velí Židovski Golgata.
18
Gde so ga ráspili i ž njím dvá drügiva, ednoga z edne, drügoga pa z drüge stráni, Jezuša pa na srêdi.
19
Napísao je pa i tituluš Pilátuš i djáo ga je na kríž. Bio je pa písani: Jezuš Nazarenski král Židovski.
20
Ete tituluš so záto vnôgi Židovje čteli, kâ je blüzi k váraši bilô to mesto, gde so Jezuša ráspili. I bio je písani Židovski, Grčki, Deački.
21
Pravili so záto Pilátuši vládnicke Židovski popov; ne píši, král Židovski, nego kâ je on velo: král sem Židovski.
22
Odgôvoro je Pilátuš: ka sem napísao, napísao sem.
23
Vitézje záto, gda so ráspili Jezuša, vzéli so gvant njegov (i včínili so štiri tále ž njega vsákšemi vitézi eden tál) i skünjo. Bíla je pa süknja njegova nešivana, od vrhka setkana celô.
24
Erkli so záto eden drügomi: ne raspráskajmo jo, nego vržmo šorš na njô, šteroga bode; da bi se spunilo písmo, štero právi: rastálali so si gvant moj med sebom i na süknjo mojo so šorš vrgli. Tá so záto včínili ti vitézje.
25
Stáli so pa pôleg kríža Jezušovoga mati njegova i sestra materé njegove Mária žena Kleofášova i Mária Magdalêna.
26
Jezuš záto gda bi vido mater i vučeníka pôleg stojéčega, šteroga je lübo, velí materi svojoj: žena, ovo je tvoj sin.
27
Potom velí vučeníki: ovo mati tvoja. I od tiste vöre jo je k sebi vzéo te vučeník vu svoja lastivna.
28
Potom znavši Jezuš, kâ so se že vsa skončala, naj se spuni písmo, erčé: žéjam.
29
Bíla je pa tam edna posôda položena puna z jesiom. Oni pa napunivši špongio z jesiom i okôli hižôpa jo zasükavši priteknoli so jo njemi k vüstam.
30
Gda bi záto vzéo te jesi Jezuš, erkao je: spunílo se je. I nagnovši glavô, tá je dáo Oči svoj düh.
31
Židovje záto, naj ne ostáno na kríži ta têla v Sobotto, geto je priprávlanjé bilô, (ár je veliki tisti dén bio Sobotte) prosili so Pilátuša, naj se njim zterejo njihove goléni i doli se vzemejo.
32
Prišli so záto ti vitézje, i tomi prvomi so istina ztrli golêni, i tomi drügomi, kí je ž njim navküp bio raspéti.
33
Pridôči pa k Jezuši, da bi ga vidili že mrtvoga, nej so strli njegove golêni.
34
Nego eden vitézov z dárdov svojov je smekno v njegovo rebro, i preci je vö šla krv i voda.
35
I, kí je vido, svedočo je, i istinsko je njegovo svedôstvo; i on zná, kâ istino právi, naj ví verjete.
36
Ár so eta včinjena, naj se písmo spuni; njegova kôst se naj ne stere.
37
I pá drügo písmo veli: vidili bodo ga, v šteroga so smeknoli.
38
Po eti je pa proso Pilátuša Jôžef od Arimatie bodôči vučeník Jezušov, skrivni pa za volo strahá Židovskoga, da bi doli vzéo têlo Jezušovo. I dopüsto je Pilátuš. Prišao je záto, i doli je vzéo têlo Jezušovo.
39
Prišao je pa i Nikodemuš, (kí je prišao k Jezuši v nôči oprvič) i prinesao je z mêšanje mire i aloëša, okoli stô füntov.
40
Vzéli so záto têlo Jezušovo i zavíli so je v prté z záčimbov vrét, liki je šega Židovom pokápati.
41
Bio je pa v tom mesti, gde so ga ráspili, eden ográdec, i vu ográci grob nôvi, vu šterom je ešče nigdár nišče ne bio položeni.
42
Tam záto, za volo priprávlenjá Židovskoga, kâ je blüzi bio te grob, so položili Jezuša.
← Chapter 18
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 20 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21