bible
ra
🌐 Language
English
Español
Français
Deutsch
Português
Italiano
Nederlands
Русский
中文
日本語
한국어
العربية
Türkçe
Tiếng Việt
ไทย
Indonesia
All Languages
Home
/
Slovenian
/
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
/
John 5
John 5
Slovenian (Prekmurska NZ and Psalmi (1928))
← Chapter 4
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 6 →
1
Po eti dnévi je bio svétek Židovski, i gori je šô Jezuš v Jerušálem.
2
Je pa vu Jerušálemi pri ovči vrátaj jezera, štera se velí Židovski Betešda, i pét trnácov má.
3
Vu tistih je ležalo veliko vnožina betezníkov, slepcov, plantavi, i sühi čakajôči te vodé gíbanje.
4
Ár je angel pôleg vrêmena doli šô vu jezero i zmôto je njé vodô. Záto, kí je prvle notri šô po mêšanji te vodé, ozdravo je, kakšté beteg si je meo.
5
Bio je pa tam níki človek, kí je osentréseti lêt bio betežen.
6
Toga, gda bi vido Jezuš ležéčega, i spoznavši, kâ je že dugo betežen, erčé njemi: ščéš zdrav bidti?
7
Odgôvoro je pa te nemočen: Gospodne, človeka nemam, ka bi me, gda se voda zmôti, vu jezero vrgao, dokeč pa jas tá idem, drügi pred menom ide doli.
8
Velí njemi Jezuš: stani gori, vzemi postelo tvojo i hodi.
9
I preci je zdrav grátao te človek, i vzéo je postelo svojo, i hodo je. Bila je pa Sobotta vu onom dnévi.
10
Pravili so záto židovje tomi ozdrávlenomi: Sobotta je, nej ti je slobodno tá nesti postelo.
11
Odgôvoro je pa njim: kí me je zdravoga včíno, on mi je erkao: vzemi postelo tvojo, i hodi.
12
Pítali so ga záto: što je tisti človek, kí ti je erkao: vzemi postelo tvojo, i hodi?
13
Te zvráčeni je pa nej znao, što je. Ár se je Jezuš mekno med lüdstvo, štero je v tistom mesti bilô.
14
Po eti najšao ga je Jezuš vu cérkvi, i erčé njemi: ovo, ozdravo si, več ne grêši, naj se ti kâ hüšega ne zgodí.
15
Odíšao je te človek, i nazvêsto je Židovom, kâ je Jezuš tisti, kí ga je zdravoga včíno.
16
I záto so preganjali Jezuša Židovje, i ískali so ga bujti, kâ je eta včíno v Sobotto.
17
Jezuš pa odgovori njim: Oča moj doséga mao dela, i jas delam.
18
Záto so ga ešče bole ískali Židovje bujti, kâ je nej samo Sobotto prelomo, nego i za lastivnoga Očo je pravo Bogá, sebé glíhnoga činéči Bôgi.
19
Záto je odgôvoro Jezuš, i erkao je njim: zaistino, zaistino velim vám, ne more Sin činiti od sébe nikaj, nego či kâ vídi Očo činéčega. Ár, štera on činí, tista i Sin rávno tak činí.
20
Ár Oča lübi Siná, i vsa njemi káže, štera on činí; i vékša od eti pokáže njemi ešče dela, naj se vi čüdüjete.
21
Ár, liki Oča zbüdjáva mrtve, i oživáva, tak i Sin, koga ščé, oživí.
22
Ár Oča ne sôdi nikoga, nego je vso sodbo Síni dáo.
23
Naj vsi poštüjo Siná, liki poštüjo Očo. Kí ne poštüje Siná, ne poštüje Očo, kí ga je poslao.
24
Zaistino, zaistino velim vám: kâ, kí rêč mojo čüje, i verje onomi, kí je mené poslao, má žítek vekivečni, i vu sôdbo ne pride; nego je preišao z smrti vu žitek.
25
Zaistino, zaistino velim vám: kâ pride vöra i zdaj je, gda ti mrtvi čüli bodo glás Siná Božega; i kí ga čüli bodo, živeli bodo.
26
Ár, liki Oča má žítek vu sebi, tak je dáo i Síni, naj má žítek vu sebi.
27
I dáo njemi je oblást i sôdbo činiti záto, kâ je Sin človeči.
28
Ne čüdite se nad têm. Ár pride vöra, vu šteroj vsi, ki so vu grobáj, čüli bodo glás njegov.
29
I vö bodo šli, ki so dobra činili, na žitka gori stánenjé, ki so pa hüda činili, na sôdbe gori stánenjé.
30
Ne morem jas činiti od sébe nikaj. Kak čüjem, tak sôdim, i sôdba moja je pravična záto, kâ ne íščem mojo volo, nego volo Očé, kí me je poslao.
31
Či jas svedočim od méne, svedôstvo moje je nej ístinsko.
32
Drügi je, kí svedoči od méne; i znám, kâ je istinsko njegovo svedôstvo, štero svedoči od méne.
33
Ví ste poslali k Ivani, i on je svedočo od ístine.
34
Jas pa ne jemlém od človeka svedôstvo; nego tá právim, naj se vi zveličate.
35
On je bio goréči i svetéči posvêt, ví ste se pa šteli li do vöre veseliti vu svetlosti njegovoj.
36
Jas pa mám svedôstvo vékše od Ivana. Ár dela, štera mi je dáo Oča, naj je dokončam, dela, štera jas činím, svedočijo od méne, kâ me je Oča poslao.
37
I, kí me je poslao, Oča, on je svedočo od méne. Niti glás njegov ste nej čüli nigdár, niti obráz njegov ste nej vidili.
38
I rêč njegovo nemate obstojéčo vu sebi. Ár, šteroga je odposlao, tomi vi ne verjete.
39
Zbrojávajte pisma, ár vi tak štimate, ka vu njih žitek vekivečni máte; i ona so, štera svedočijo od méne.
40
I vi dönok neščete pridti k méni, naj žítek máte.
41
Díko od lüdi ne jemlèm.
42
Ali spoznao sem vás, kâ lübeznosti Bože nemate v sebi.
43
Jas sem prišao vu imèni Očé mojega, i ne vzemete me gori. Či drügi príde vu svojem iméni, onoga gori vzemete.
44
Kakda morete ví vervati, geto díko eden drügoga jemléte; i díko, štera je od samoga Bogá, ne íščete?
45
Ne štímajte, kâ bi jas tôžo vás pri Oči. Je, kí vás tôži, Môšeš, vu kom se ví vüpate.
46
Ár, da bi vervali Môšeši, vervali bi i meni, ár je od méne písao.
47
Či pa njegovomi písmi ne verjete, kakda bi mojim rečam vervali?
← Chapter 4
Jump to:
Chapter 1
Chapter 2
Chapter 3
Chapter 4
Chapter 5
Chapter 6
Chapter 7
Chapter 8
Chapter 9
Chapter 10
Chapter 11
Chapter 12
Chapter 13
Chapter 14
Chapter 15
Chapter 16
Chapter 17
Chapter 18
Chapter 19
Chapter 20
Chapter 21
Chapter 6 →
All chapters:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
19
20
21