Acts 1

Slovenian EKU

Jump to: Chapter 2 →

1V prvi knjigi sem govoril, o Teofil, o vsem, kar je Jezus delal in učil od začetka

2do dneva, ko je apostolom, ki jih je izvolil, po Svetem Duhu dal naročila in bil v nebesa vzet.

3Njim se je po svojem trpljenju tudi živega izkazal z mnogimi znamenji, ko se jim je štirideset dni prikazoval in jim govoril o božjem kraljestvu.

4In ko je bil z njimi pri jedi, jim je velel, naj ne hodijo iz Jeruzalema, marveč naj čakajo Očetove obljube, »o kateri ste slišali od mene;

5zakaj Janez je krščeval z vodo, vi pa boste krščeni s Svetim Duhom ne dolgo po teh dneh.«

6Tedaj so ga ti, ki so se bili sešli, vpraševali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil Izraelovo kraljestvo?«

7Rekel jim je: »Ne gre vam, da bi vedeli čase in trenutke, ki jih je Oče pridržal svoji oblasti;

8prejeli pa boste moč, ko pride v vas Sveti Duh, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do konca sveta.«

9Ko je to izrekel, se je vpričo njih vzdignil in oblak ga je vzel izpred njih oči.

10In ko so ob njegovem odhodu gledali v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih,

11ki sta rekla: »Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebo, bo tako prišel, kakor ste ga videli iti v nebo.«

12Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni pot daleč, vrnili v Jeruzalem.

13Ko so vstopili, so šli v gornjo izbo, kjer so se stalno mudili: Peter in Janez, Jakob in Andrej, Filip in Tomaž, Bartolomej in Matej, Jakob, Alfejev sin, in Simon Gorečnik in Juda, Jakobov brat.

14Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi z ženami, z Marijo, Jezusovo materjo, in z njegovimi brati.

15V tistih dneh je sredi bratov – bila je skupaj množica kakih sto dvajset ljudi – Peter vstal in spregovoril:

16»Bratje! Moralo se je spolniti pismo, s katerim je Sveti Duh po Davidovih ustih napovedal o Judu, vodniku tistih, ki so prijeli Jezusa.

17Bil je prištet med nas in je prejel delež te službe.

18S plačilom krivičnega pa je dobil njivo, padel na obraz ter se po sredi razpočil in izsul se je ves njegov drob.

19To se je razvedelo med vsemi jeruzalemskimi prebivalci, tako da je ta njiva v njihovem jeziku dobila ime Hakeldama, to je Njiva krvi. –

20V knjigi psalmov je namreč pisano: ‚Njegovo bivališče naj bo pusto in naj ne bo nikogar, ki bi v njem prebival.‘ In: ‚Njegovo mesto naj kdo drug prevzame.‘

21Treba je torej, da kdo izmed teh mož, ki so hodili z nami ves čas, dokler je bival Gospod Jezus med nami,

22od Janezovega krsta pa do dneva, ko je bil od nas vzet, postane z nami priča njegovega vstajenja.«

23Postavili so dva: Jožefa, ki se je imenoval Barsaba, s priimkom Justus (Pravični), in Matija;

24in molili so: »Gospod, ti, ki poznaš srca vseh, pokaži, katerega izmed teh dveh si izvolil,

25da v tej službi in v apostolstvu prevzame mesto, od katerega je odpadel Juda, da je šel na svoj kraj.«

26In žrebali so zanju; žreb je zadel Matija in bil je prištet enajsterim apostolom.

Jump to: Chapter 2 →